V predstavi sta avtorja združila medija, s katerima delujeta - telo in jezik. Foto: Zavod Federacija Ljubljana
V predstavi sta avtorja združila medija, s katerima delujeta - telo in jezik. Foto: Zavod Federacija Ljubljana

Zelo hitro je postalo jasno, da telesno delo ni samo stvar plesalca, ampak tudi gledalca in da je nemara gledalsko telo tisto, ki bi se po analogiji z 'atletiko očesa', kot je nekje gledalsko pozicijo označila Eda Čufer, lahko preimenovala v atletiko gledalskih perceptov.

V uro in pol dolgi plesni predstavi sta avtorja tako v participatorni predstavi, ki vodi skozi različne situacije, prepletla predvsem medija, ki jima posvečata največ pozornosti, in sicer telo in jezik. Ker je plesno izvajanje po navadi ločeno od teoretičnega opazovanja in razpravljanja, sta s plesnim kritikom, zgodovinarjem in arhivarjem sodobnega plesa Rokom Vevarjem ti dve področji združila v predstavo, v kateri uporabljata vsak svoj medij: "jaz telo, on jezik", je dejala avtorica Snježana Premuš.

Producent Zavoda Federacija Ljubljana Žiga Predan je zapisal, da je predstava strukturirana v serijo situacij, v katerih se neinvazivna dejavnost gledalcev in akterjev predstave izpostavlja izkustvenim možnostim pretvorb telesa v jezik in jezika v telo na mestih, kjer je telo vselej že jezik in jezik zaloga telesa. "Kar nemara zveni zapleteno, je zelo preprosto: vstop v metafizičnost je na neki način vselej pogojena z materialnim, telesnim," je navedel.

"Gledalci niso v pasivni poziciji"
Predstava uporablja mešanico različnih umetniških sredstev in elementov, in sicer predmete, telesa, podobe ter jezikovna sredstva, kar dopolni z vrsto zelo preprostih kinetičnih elementov in akcij v prostoru. Po besedah avtorice koncepta predstava razpira različne poglede gledalca, sodelavca, izvajalca. Je participatorna in gledalci niso v pasivni poziciji, a vseeno predstava od njih ničesar ne zahteva, tako da se lahko tudi odmaknejo in opazujejo od daleč.

"Zelo hitro je postalo jasno, da telesno delo ni samo stvar plesalca, ampak tudi gledalca in da je nemara gledalsko telo tisto, ki bi se po analogiji z 'atletiko očesa', kot je nekje gledalsko pozicijo označila Eda Čufer, lahko preimenovala v atletiko gledalskih perceptov," je še zapisal Predan.

Premuševa je s Fizičnimi manifestacijami leta 2012 začela serijo predstavitev studijskih procesov, ki jih je vodila s plesalci zelo različnih provinienc, s katerimi je preizkušala metode telesne prakse BMC (body-mind centering), kar bi lahko prevedli kot uravnavanje telesa in njegovih perceptov. K sodelovanju je povabila gledalce različnih profilov, poklicev in strok, da bi skupaj z njimi ugotovila, kako je telesno kreiranje percepcijskih podob sporočljivo in kakšne smisle proizvaja, kako se bere, razbira in kaj je nemara očesu nevidno.

Ponovitve predstave bodo v soboto, na sporedu dvakrat, in nedeljo.

Zelo hitro je postalo jasno, da telesno delo ni samo stvar plesalca, ampak tudi gledalca in da je nemara gledalsko telo tisto, ki bi se po analogiji z 'atletiko očesa', kot je nekje gledalsko pozicijo označila Eda Čufer, lahko preimenovala v atletiko gledalskih perceptov.