Od mjuzikla – uspešnice Addamsovi preko Hoffmanovih pripovedk, Dantonove smrti in Grobnice za Borisa Davidoviča – režiser Aleksandar Popovski je do danes zrežiral več kot 60 uprizoritev na odrih Makedonije, Srbije, Hrvaške, Slovenije, Turčije, Grčije, Avstrije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Švedske in Danske ter bil za svoje delo nagrajen z mnogimi gledališkimi nagradami in priznanji. Diplomiral je iz gledališke in filmske režije na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju pod mentorstvom Slobodana Unkovskega in Stoleta Popova.  Foto: SNG Drama Maribor/Damjan Švarc
Od mjuzikla – uspešnice Addamsovi preko Hoffmanovih pripovedk, Dantonove smrti in Grobnice za Borisa Davidoviča – režiser Aleksandar Popovski je do danes zrežiral več kot 60 uprizoritev na odrih Makedonije, Srbije, Hrvaške, Slovenije, Turčije, Grčije, Avstrije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Švedske in Danske ter bil za svoje delo nagrajen z mnogimi gledališkimi nagradami in priznanji. Diplomiral je iz gledališke in filmske režije na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju pod mentorstvom Slobodana Unkovskega in Stoleta Popova. Foto: SNG Drama Maribor/Damjan Švarc

"Kapitalizem ne more imeti človeške podobe, vsaj dokler ne bomo postavili v središče človeka, ne pa ekonomije," – to je nauk, ki bi ga morali po mnenju umetniškega vodje SNG-ja Drama Maribor Aleksandra Popovskega potegniti iz krize izzvane z novim koronavirusom.

"Ekonomija je storitvena dejavnost, ne osrednja. Veselilo bi me, če bi bil to konec nekega načina razmišljanja in pogleda na svet. Čudovito bi bilo, če bi prihodnja 'nova normalnost', prinesla nova pravila," je dejal Popovski v studiu oddaje NaGlas!, ki je na sporedu TVS1 ob 12.40. V svojih predstavah – zlasti predstavi SNG Drama Ljubljana Merlin ali pusta dežela ali Dantonovi smrti MGL-ja Ljubljana je namreč Popovski tematiziral in preizpraševal evropske vrednote, zato smo ga ob dnevu Evrope vprašali, kam so med epidemijo z novim koronavirusom izginili evropska solidarnost, večkrat opevano bratstvo, enakost in svoboda.

Gledališkega in filmskega režiserja Aleksandra Popovskega je ob prelomu tisočletja gledališka pot iz rodne Makedonije vodila proti Hrvaški, Srbiji in Sloveniji. V prvi sezoni novega tisočletja je v Drami SNG Maribor podpisal prvo slovensko uprizoritev, nastalo po Cervantesovem romanu Don Kihot, naslednjo sezono pa uprizoritev Drakula, nastalo po drami Dejana Dukovskega. Od tukaj naprej so se mu odprla vrata v druga slovenska gledališča in v svet. Največ predstav je nastalo na odrih slovenskih gledališč, zato ne preseneča, da je za svoj novi "drugi dom" izbral Maribor, kjer je v sezoni 2018/2019 postal umetniški direktor Drame. V skoraj dveh desetletjih je Popovski s svojo gledališko estetiko vtisnil močan pečat v slovenskih gledališčih, prav slovenski gledališki umetniki pa so, kot sam pravi, vplivali nanj in bili spodbuda ter navdih pri ustvarjanju.

Danes je dan Evrope, 9. maj, dan zmage nad fašizmom v drugi svetovni vojni. Kako uspešna pa je Evropa v sedanji vojni z novim koronavirusom? Ali imamo razlog za slavje?
Zgodilo se je nekaj strašnega, zlasti za ljudi, katerih svojci so okuženi ali so umrli. Pri tem virusu opažam dvoje. Po eni strani se mi zdi, da ni samo biološki, čeprav vem, da je, ampak v sebi nosi tudi nekaj političnega. Kako naj se izrazim? Ima družbeni izvor. V kakšnem pomenu? V zadnjih tridesetih letih vztrajamo pri eni vrsti družbene ureditve, ki zanemarja izobraževanje, znanost, kulturo, filozofijo. Osredotoča se samo na tisto, kar se dobro prodaja in gospodarsko izplača. Zdi se mi, da ta polarizacija sveta poraja tak stranski učinek. Če nas to ne bo izučilo, da moramo razmišljati o drugačnem načinu življenja, bomo žrtve takih stvari. Po drugi strani pa je zanimivo, da je virus prinesel nekaj dobrega. Upočasnil nas je, ustavil in nas naučil… Mislili smo, da ko nas ne bo več, bo konec sveta. To pa ni res. Ko nas ne bo več, bo svet obstajal naprej. Narava bo živela, samo nas ne bo. To je po svoje dobro. Bral sem, da se je ozonska luknja zaprla. Morda bi kazalo razmisliti, da bi se enkrat na leto prostovoljno zaklenili in dovolili svetu, da bi si spočil od nas.

Filozofija ali književnost danes veljata za nepomembni, v resnici pa sta zelo pomembni. Tudi kultura kot končna nadgradnja. Ko ves ta del izključiš, ostane samo prazna excelova tabela. Tako pač je. Izklopili smo pomemben del sebe.

Aleksandar Popovski

Njegoš pravi: 'Vsak je lahko dober, ko gre dobro, ko je sila, prepoznaš junake.' Evropske solidarnosti skoraj ni več, vrednote francoske revolucije, ki so postale evropske, svoboda, enakost, bratstvo, so izginile čez noč. Kam? Kaj se nam je zgodilo?

Najbrž jih tudi prej ni bilo. Ni jih več, ker smo svet postavili na napačne temelje. Če se ne bomo predramili, se bo po svetu še naprej dogajalo, kar se dogaja zdaj. Teh vrednot ni bilo, ne lažimo si. Delamo se, da svet temelji na 2 + 2 = 4. Res mislim, pa ne zato, ker sem kulturnik, da moramo začeti sistematično podpirati izobraževanje in znanost. Filozofija ali književnost danes veljata za nepomembni, v resnici pa sta zelo pomembni. Tudi kultura kot končna nadgradnja. Ko ves ta del izključiš, ostane samo prazna excelova tabela. Tako pač je. Izklopili smo pomemben del sebe.

Ali imajo prav nekateri levičarji, ki zatrjujejo, da bi lahko epidemija koronavirusa pomenila konec kapitalizma? Tako, kot je, kakor pravijo, kuga prinesla konec srednjega veka? Govorim o neki novi ureditvi, kapitalizmu po človeški podobi. Ali to iščemo?
Kapitalizem ne more imeti človeške podobe, vsaj dokler ne bomo postavili v središče človeka, ne pa ekonomije. Ekonomija je storitvena dejavnost, ne osrednja. Veselilo bi me, če bi bil to konec nekega načina razmišljanja in pogleda na svet. Čudovito bi bilo, če bi prihodnja 'nova normalnost', prinesla nova pravila.

V zadnjih tridesetih letih vztrajamo pri eni vrsti družbene ureditve, ki zanemarja izobraževanje, znanost, kulturo, filozofijo. Osredotoča se samo na tisto, kar se dobro prodaja in gospodarsko splača. Zdi se mi, da ta polarizacija sveta poraja tak stranski učinek. Če nas to ne bo izučilo, da moramo razmišljati o drugačnem načinu življenja, bomo žrtve takih stvari.

Aleksandar Popovski

Ne samo pri nas v Sloveniji, ampak tudi v Srbiji, ZDA, ljudje že protestirajo. Kako gledate na proteste?
Sedanje razmere so idealne, če hočeš biti diktator. Tako je, kot bi imel vodovodno pipo, ki jo ti odpiraš in zapiraš. Lahko rečeš, da ni vode, jaz pa bom nemočen. Zelo veliko je odvisno od tega, kdo je na oblasti in kakšni so njegovi nameni. Vem pa še nekaj. Ko smo bili otroci, smo gledali film z Jamesom Deanom, Velikan. Ko je prinesel denar, ki ga je zaslužil s prodajo hrane, medtem ko je bila v Evropi vojna, mu ga je oče vrgel nazaj in rekel: 'Ne, to je vojno dobičkarstvo.' Grozno je, če lahko človek živi z zavestjo, da služi s tujo nesrečo.
Dušan Jovanović v drami Osvoboditev Skopja, ki jo obožujem, v enem po moje najlepših delov pripoveduje o dečku med vojno, ki ga je mama ali teta zalotila, ko je kradel denar, in ga začela tepsti. Neki moški jo je vprašal, zakaj ga pretepa. "Ker je kradel." "Vojna je," ji je odvrnil. "Vem, a jutri bo mir, le kakšen človek bo iz njega?" V takih primerih se vidi, kakšni so ljudje, kdo je pravi človek in resnično dela za dobro drugih. Res veliki junaki so zdravniki. Če bi samo za eno uro nehali delati … Tu se vidi, kaj pomeni zdravstveni sistem, ki smo ga vzpostavili še v nekdanji Jugoslaviji. Koliko pomeni javno zdravstvo.

In še nekatere vrednote, denimo solidarnost ...
Potem so rekli: 'Odpravimo javno zdravstvo in vpeljimo zasebno.' Ne bomo! Zdaj se vsi sprašujemo, zakaj država ne pomaga. Zakaj pa bi pomagala, saj smo vsi hoteli razbiti države?!

Po številnih uprizoritvah pod okrilji gledaliških hiš v SLG Celje, SSG Trst, SiTi Teatru, SNG Drami Ljubljana in Mestnem gledališču ljubljanskem je v letu 2012, ko je bil Maribor kulturna prestolnica Evrope, ponovno režiral na našem Starem odru, tokrat adaptacijo romana Nevarna razmerja in mednarodno koprodukcijo Odisej, nastalo po besedilu Gorana Stefanovsega, z Dramo SNG Maribor in Gledališčem Ulysses Brioni, GDK Gavella Zagreb, Srpskim narodnim pozorištem Novi Sad, Festivalom Sterijino pozorje Novi Sad, Ateljejem 212 Beograd in Teatrom na navigatorot Skopje.  Foto: Aleksandar Popovski/Peter Giodani
Po številnih uprizoritvah pod okrilji gledaliških hiš v SLG Celje, SSG Trst, SiTi Teatru, SNG Drami Ljubljana in Mestnem gledališču ljubljanskem je v letu 2012, ko je bil Maribor kulturna prestolnica Evrope, ponovno režiral na našem Starem odru, tokrat adaptacijo romana Nevarna razmerja in mednarodno koprodukcijo Odisej, nastalo po besedilu Gorana Stefanovsega, z Dramo SNG Maribor in Gledališčem Ulysses Brioni, GDK Gavella Zagreb, Srpskim narodnim pozorištem Novi Sad, Festivalom Sterijino pozorje Novi Sad, Ateljejem 212 Beograd in Teatrom na navigatorot Skopje. Foto: Aleksandar Popovski/Peter Giodani

<>Po moje je izobraževanje temelj vsega. K njemu se moramo vrniti, mu dati pravi pomen. In k znanosti …

Aleksandar Popovski

To so nekateri nauki, upajmo, da se bodo koga prijeli.
Če naj bi začeli razmišljati, moramo bazo pojmovati drugače. Ne smemo se ozirati na reference, ki nam jih nenehno podtikajo.

Ali je kultura zdravilo za novo družbo po koronavirusu?
To vidim kot nekakšno piramido. Po moje je izobraževanje temelj vsega. K njemu se moramo vrniti, mu dati pravi pomen. In k znanosti… Prepričan sem, da nas lahko reši samo znanost. Pa kultura kot vrhunska stvaritev, ki nam odstira teme in prostore, o katerih moramo razmišljati. Brez humanitarnih področij nimamo nikakršnih možnosti. Zato smo zdaj trčili ob ta zid.

Kako bo epidemija vplivala na repertoar SNG Drama Maribor? Ste na čelu te pomembne gledališke ustanove, kako ste se organizirali?
Ni preprosto. Vidim, da ob nas postavljajo vprašaj in da smo zadnji na čakalnem seznamu, da bomo spet začeli delati. Mislim pa, da je to zgrešeno. V Mariboru je neka slaščičarna, kjer prodajajo sladoled. V redu. Ljudje v vrsti čakajo na mrzlo vodo z okusom jagode. Kaj pa bo, ko bomo odprli gledališče? Ne boste me prepričali, da je mrzla voda pomembnejša od gledališke predstave. Zgodilo se bo. A ne smemo se spraševati, ali … O nogometu se nihče ne sprašuje, ali ga bodo še igrali, ampak kdaj.

Ali boste mogoče imeli na sporedu Kugo Alberta Camusa?
Vprašanje je le, ali bodo ljudje raje gledali predstave o epidemiji ali pa odkrivali nove svetove. To so zdaj nove naloge.

Hvala, da ste prišli iz Maribora v naš studio v Ljubljani.
Hvala tudi vam.

Aleksandar Popovski