Steve McQueen se je že lani predstavljal v Tate Modern, takrat v polju vizualne umetnosti. Foto: EPA
Steve McQueen se je že lani predstavljal v Tate Modern, takrat v polju vizualne umetnosti. Foto: EPA

McQueen je kot prvi temnopolti režiser osvojil oskarja za najboljši film, ki mu ga je prinesla stvaritev 12 let suženj. Zadnja leta živi med Londonom in Amsterdamom ter se posveča vprašanju raznolikosti v filmu.

Izhodišče pri Kipu svobode
Razstava v Tate Modern najprej ponudi film Static o newyorškem Kipu svobode, v katerem je ta kip predstavljen z različnih zornih kotov. McQueena v tem delu zanima predvsem, kako se razlikuje posameznikov pogled na svet in kako si ljudje predstavljamo svobodo, je o tem delu dejal pomočnik kurator v galeriji Fiontan Moran.

Nehote ubiti lastnega brata ...
V videu 7th Nov, 2001 je prikazano telo v mirovanju, v ozadju pa je slišati pripoved režiserjevega bratranca Marcusa o tem, kako je po nesreči ubil njegovega brata. To je bila za McQueena izjemno travmatična izkušnja.

V filmu Western Deep je McQueen sledil južnoafriškim rudarjem v globine rudnika, film Ashes je poklon mlademu ribiču iz Grenade, otoka, od koder izvira režiserjeva družina, afroameriški pevec, igralec in aktivist Paul Robeson (1898–1976) pa je v ospredju peturnega videa End Credits.

Med poezijo in romanopisjem
Leta 1969 rojeni McQueen je za časopis Financial Times povedal, da se njegovi umetniški filmi in igrani filmi razlikujejo po tem, da prvi zanj predstavljajo poezijo – strnjeno, natančno in fragmentirano –, drugi pa roman, ki si ga predstavlja kot prejo.

Britanski režiser leta 2014 na podelitvi oskarjev. Foto: EPA
Britanski režiser leta 2014 na podelitvi oskarjev. Foto: EPA