Kultura
(6)
false
Osrednji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije predstavlja okostje mamuta, ki je staro okoli 20.000 let, našli pa so ga v Nevljah pri Kamniku. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije
false
Ena izmed ustanovnih zbirk je zbirka mineralov barona Žige Zoisa. Med njimi je tudi mineral zoisit, ki so ga poimenovali po nosilcu zbirke. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije

Dodaj v

Težava zanemarjenih naravoslovnih zbirk v Prirodoslovnem muzeju

Inšpektorat z opozorilom že leta 2002
21. januar 2017 ob 18:40
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Strokovni svet Prirodoslovnega muzeja je na ministrstvo za kulturo naslovil poziv, naj zagotovijo prostorsko rešitev za naravoslovne zbirke muzeja. Gradivo je treba nujno preseliti na eno lokacijo, je opozarjal inšpektorat že leta 2002.

Zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je nacionalni muzej in edina specializirana ustanova za hranjenje kulturne dediščine naravoslovnega izvora, so sicer trenutno shranjene na kar treh različnih lokacijah. Več kot pol milijona primerkov je tako shranjenih v muzejski stavbi na Prešernovi ulici, v stanovanjski stolpnici v Šiški ter v skladiščni hali BTC-ja. Po ugotovitvah inšpektorata iz leta 2002 nobena izmed treh lokacij ne dosega minimalnih meril za hranjenje kulturne dediščine, so opozorili v strokovnem svetu.

V muzeju za hranjenje zbirk so bile v preteklih 14 letih od opozorila inšpektorjev sicer opravljene nekatere izboljšave, a te niso dosegle standardov, ki jih zahteva pravilnik. Gradnja nove stavbe se na ministrstvu že 25 let omenja kot prioriteto, vendar je stališče ministrstva, da prostorska rešitev naravoslovnih zbirk muzeja ni mogoča niti v kratkoročnem niti srednjeročnem obdobju, so zapisali v svetu muzeja.

"Sistematično zanemarjanje"
Ministrstvo za kulturo je po njihovem mnenju sistematično zanemarjalo naravoslovne zbirke. "Medtem ko je nacionalnim muzejem in galerijam zagotovilo visoke standarde hranjenja kulturne dediščine, je zbirke Prirodoslovnega muzeja pogosto, navkljub apelom, puščalo v blatu," so kritični v svetu.

Strokovni svet Prirodoslovnega muzeja zato ministrstvo poziva k priznanju, da zbirke muzeja ne dosegajo veljavnih standardov hranjenja kulturne dediščine, česar se zavedajo že 25 let. Prav tako so jih pozvali, naj priznajo, da na ministrstvu ves ta čas niso sprejeli potrebnih ukrepov. Ministrstvo mora ponovno preveriti stanje naravoslovnih zbirk, za katere je odgovorno, in predlagati najnujnejše kratkoročne ukrepe. V srednjeročnem obdobju pa mora izvesti sprejemljivo končno rešitev, so prepričani.

G. K.
false
Prijavi napako
Komentarji
Park
# 21.01.2017 ob 20:40
Denar, ki ga država namenja Mirovnemu institutu pa Amnesty international, pa kupe denarja, ki ga prejemajo za ne-delo ilegalni migranti, bi lahko raje namenili vzdrževanju naših muzejev in slovenske kulture!
Ker, če sem Slovenec v prvi vrsti podpiram slovensko! In nima vlada nobene pravice mojega denarja podarjat nekomu trtjemu, če se jaz s tem ne strinjam!

Čas bi bil, da se davki pri nas uredijo kot v ZDA. Ko ne more več država davkoplačevalskega denarja namenjat društvom, pač pa to ljudje delajo sami -- podarijo tistim skupinam in društvom, ki jih dejansko podpirajo!
penzl
# 21.01.2017 ob 21:57
vendar je stališče ministrstva, da prostorska rešitev naravoslovnih zbirk muzeja ni mogoča niti v kratkoročnem niti srednjeročnem obdobju, so zapisali v svetu muzeja.

Verjetno bi se težko kdo omastil s takim poslom, zato pa ni interesa, da se zadeva uredi. Kar je naravnost sramotno.
oiradd
# 21.01.2017 ob 21:29
Pa saj lahko - neverjetnih 0,5% od dohodnine nakazes drustvu ipd, ki mu zelis.
Hudomuh
# 22.01.2017 ob 12:35
@Park
Predlagam, da za začetek v Julijcih poiščeš sveto votlino, kjer sta Atena in Thor spočela prvega res avtohtonega in pristnega Karantanceljna. Svoj antropološko-genealoški potencial lahko izkažeš tudi z analizo lastne DNK. Prepričan sem, da sega vse tja do prej omenjenega pravljičnega potomca.

Glede na globoka domoljubna čustva, ki kar puhtijo iz tebe, svetujem, da se angažiraš za vračilo vseh finančnih sredstev, ki jih je Slovenija prejela v okviru pomoči tujih držav. Denimo dotacij iz Norveškega finančnega mehanizma. Kajti nedvomno imajo tudi Norvežani kopico svojih težav in jih razmetavanje denarja za neko proto-balkansko banovino nesprejemljivo upočasnjuje pri dosegi blagostanja doma, mar ne?!

Na vprašanje, kaj je nacionalizem, je pred leti dobro odgovoril Rambo Amadeus.
naš človek
# 22.01.2017 ob 00:04
Z lahkoto se kdo prislini zraven, saj gre za gradbeni posel, tako da res ne razumem, kaj čakajo.
Ribiič
# 21.01.2017 ob 21:42
Prirodoslovnega muzeja je res muzej v pravem smislu besede, 100 let za leseno žlico.
Kazalo