V zapisu spomni na balet Giselle, ki je bil prvič uprizorjen v Parizu junija 1841. Občinstvo je navdušil s sporočilom o ljubezni onkraj smrti. Med pandemijo so ga uprizarjali po vsem svetu, njegovo sporočilo je "tolažilo in spodbujalo ranjene človeške duše". "Natanko tako lahko namreč razumem poanto, ki jo je sporočala umetnina že od samega nastanka dalje – v Giselle veličastni duh balerine poskuša ubežati gravitaciji tuzemskih stisk."

Občinstvo je "žejno sočutja in tolažbe, ki ju nudijo plesni umetniki", je prepričana. "Kot plesalci verjamemo, da plahutanje naših kril prinaša upanje v srca tistih, ki ljubijo plesno umetnost, in jim daje pogum pri premagovanju te pandemije. Moje srce vznemirjeno bije."

Slovensko poslanico podpisuje baletni solist in pedagog Edvard Dežman, ki piše, da "plešoče telo ne more lagati". In prav ta iskrenost je po njegovem mnenju poleg izrazne čistosti in lepote, ki ju ponuja ples, mogoče razlog, da se je toliko ljudi zateklo k pretakanju plesnih predstav med pandemijo.

Umetnost vedno znova osmisli življenje
Baletni ansambli in plesne skupine, ki so na spletu objavljali posnetke svojih predstav in kreacij, so po njegovih besedah "prinesli svojemu nevidnemu in intimnemu občinstvu na drugi strani zaslona zagotovilo, da kljub mračnim in distopičnim napovedim umetnost vedno znova osmisli življenja". Po dveh letih pa se lahko zdaj znova prepustimo plesni umetnosti. "Negujmo to simbiotično skupnost plesnih umetnikov in njihovega/našega občinstva; na stičišču teh, kjer se plesna kreacija sreča z zaznavanjem gledalca, ki bo ob naslednji priložnosti mogoče popolnoma drugačno, se zgodijo neponovljivi trenutki," sklene Dežman, tudi prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.

Že vrsto let se praznovanju dneva pridružuje tudi slovenska plesna skupnost. Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS) in oddelek za ples Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) sta k pripravi letošnje poslanice povabila plesalko in koreografinjo Jasno Knez.

Kot je zapisala v poslanici, "smo sedeča civilizacija, kar je nenaravno stanje. Pa se nam zato zdi patetično, če nekdo v zanosu govori, kako je v spremenjenem stanju zavesti – ko pleše". "Kot potrebujemo zrak in vodo, da naše telo živi, tako potrebuje duša možnost, da vse to notranje duševno dogajanje izrazimo. Drugemu. Ali samo sebi – da se osvobodimo. Zato govorimo, pojemo, plešemo, rišemo," je zapisala.

"Vse miga, vse se giblje ... kri mora teči, če hočemo živeti. Po dveh letih zadrževanja in omejevanja – na polje zdaj, v les šumeč! Valjanje po travi je zametek plesa," je poslanico sklenila Jasna Knez.

Poleg poslanice bodo člani slovenske plesne skupnosti dan proslavili z javnim dogodkom, ki sta ga vsebinsko zasnovali in pripravili plesalki in koreografinji Urška Centa in Kristyna Šajtošova iz kolektiva Platforme NEST, dogodek pa bo potekal v organizaciji DSPS-ja. Plesna intervencija z naslovom Premik v boljšo prihodnost se bo ob 17. uri začela v Jakopičevem drevoredu v Tivoliju.