Pristop k uprizoritvi je popolnoma drugačen od Škofjeloškega pasijona, ki ga na vsakih šest let s 700 sodelujočimi uprizarjajo v središču Škofje Loke. Oder je manjši, prav tako so manjša sredstva in manj je sodelujočih. V predstavi igrajo Darja Reichman, Blaž Setnikar, Miha Rodman, Doroteja Nadrah, Miranda Trnjanin in Gregor Zorc.

300 let staro besedilo in tudi najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga
Misterij Škofjeloški pasijon ali Processio Locopolitana je najstarejše ohranjeno dramsko delo v knjižni slovenščini, in sicer z začetka 18. stoletja z govornimi posebnostmi lokalnega okolja. Prav tako je najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga, edina iz baročnega obdobja. Besedilo je leta 1721 zapisal škofjeloški kapucin oče Romuald, rojen leta 1676 kot Lovrenc Marušič v Štandrežu pri Gorici.

Režiser Jernej Lorenci je sam podal pobudo za uprizoritev, ki je nastala z ekipo ustvarjalcev med procesom vaj. Lorenci je kot temelj pasijona prepoznal občutke smisla, strahu in pritiska okolice. Poleg tega da gre za pasijon slehernika, gre tudi za pasijon igralcev in v teh časih tudi za pasijon gledališča in pravzaprav celotnega sveta. "Predstava izrazito temelji na občutkih, in to so občutki, ki jih tudi mi čutimo v teh novih časih," je še dejal režiser.

Pasijon ali freska človeškega trpljenja
"Škofjeloški pasijon je postal na neki način srhljiv prikaz današnjega časa," je ocenila umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak, ki si ob pogovorih za uprizoritev pred dvema letoma ni mogla predstavljati, da bomo v tem času tako rekoč ponovno doživeli pasijon. Ustvarjalna ekipa se je po njenem mnenju približala samemu bistvu Škofjeloškega pasijona, to je freski človeškega trpljenja. "Predstava je taka, da bo vsakega zadela v srce," je dodala umetniška vodja gledališča.

Premiera Škofjeloškega pasijona v Prešernovem gledališču v Kranju bo drevi ob 19.30.