Za Matjaža Fariča so bile izhodiščna točka za snovanje koreografije slike in skice Riharda Jakopiča, še posebej skica Mož z bodalom oziroma nožem. Gre za sliko, na kateri je upodobljen moški, ki je v močni notranji gesti, tik pred vzgibom, da stori grozovito dejanje.

Vzporednica s sodobnostjo
Koreografija tako telesa plesalcev pelje skozi notranje geste, ki so značilne za Jakopičeve kompozicije, še posebej v poznem obdobju. Takrat je v večjih formatih slikal industrijsko pokrajino in tegobe, ki sta jih prinesla industrializacija in kapitalizem. Ko so se ukvarjali s slikarjevim delom, so obenem postavljali vzporednico z našim časom, ko se zaključuje prehod v družbo neoliberalizma in kapitalizma, ki vplivata tako na samo pokrajino kot tudi na posameznika in družbo, je še povedal Farič.

Avtor glasbe Milko Lazar se je po lastnih besedah ob opazovanju Jakopičevih skic počutil, kot da se je znašel sredi Jakopičevega ustvarjanja, kar je bilo zanj izjemno navdihujoče. Ker meni, da umetniško delo nikoli ni dokončano, tudi njegova glasba nima definitivnih koncev in prehodov, ampak gre bolj za "delo v nastajanju". Kot je še povedal, je glasba sama po sebi zelo abstraktna. Ne opisuje nobenih prizorov konkretno, se pa močno oplaja pri duhu, ki ga izžarevajo Jakopičeva dela.

V sistem ujet posameznik
Sanja Nešković Peršin je povedala, da si je v baletu z naslovom Kompozicija predvsem prizadevala ustvariti atmosfere, v katerih bi izpostavila posameznika, ujetega v sistem, iz katerega pa si želi izstopiti ter si vzeti čas za premislek. Meni namreč, da se je za boljše razumevanje stvari vedno dobro oddaljiti ter vzpostaviti distanco, mogoče včasih celo na kratko izstopiti iz tega sveta, tudi iz lastnega uma, in vstopiti v razgledišče drugega bitja ter imeti malo več empatije.

Kot je še dejala koreografinja, sicer umetniška vodja ljubljanskega Baleta, predstava ne vsiljuje zgodbe, ampak ponudi podobe, ki se lahko berejo na različne načine. Po njenih besedah si želijo, da bi si gledalci sami ustvarili odnos tako do posameznika in množice, ki bosta prikazana na odru.

Po prepričanju Draga Ivanuše umetniško delo ni nikoli dokončano, "tako kot tudi nobena stvar v življenju". "In ravno zato, ker ni dokončano, pušča odprto pot za razmišljanje in komunikacijo z delom," je še dodal skladatelj.

Večer, ki se ne konča z odgovori
Dirigent Marko Hribernik meni, da gre v obeh delih za novo glasbeno razmišljanje, zato sta tudi za orkester velik izziv. Glasbeniki se morajo namreč pri njunem izvajanju osredotočiti na druge stvari, kot so jih sicer vajeni. Ob ustvarjanju novega dela umetniki doživljajo posebno energijo, ki je povsem drugačna od izvajanja že neštetokrat izvedene repertoarne vsebine, je še poudaril dirigent.

Hribernik meni, da v Kompoziciji tako v koreografiji kot tudi glasbi in sceni prevladuje ženski princip, v Moškem z nožem pa moški, čeprav je v prvem tudi malo moškega in v drugem ženskega. Sicer pa se baletni večer konča z vprašajem. "Ni velikega apoteoznega, bombastičnega konca, skozi obe zgodbi se vrnemo vase," je še povedal.

Za obe predstavi je scenografijo ustvarila Meta Grgurevič, za kostume je poskrbel Uroš Belantič, oblikovalec svetlobe je Borut Bučinel. Pri Moškem z nožem je dramaturginja Staša Prah.

Premiera baletnega diptiha Mož z nožem / Kompozicija v SNG-ju Opera in balet Ljubljana bo drevi ob 19.30.