Besedilo je zaslovelo s svojo kombinatoriko nerešljivih čustvenih razmerij, zaradi katere so ga kritiki označili kot Rubikovo kocko ljubezni: posebna odlika drame, ki provocira domišljijo, je v edinstvenem prepletanju liričnih izpovedi, ki včasih spominjajo na šepet med ljubimci ali notranje krike agonije nesrečno zaljubljenih. Foto: MGL/Barbara Čeferin
Besedilo je zaslovelo s svojo kombinatoriko nerešljivih čustvenih razmerij, zaradi katere so ga kritiki označili kot Rubikovo kocko ljubezni: posebna odlika drame, ki provocira domišljijo, je v edinstvenem prepletanju liričnih izpovedi, ki včasih spominjajo na šepet med ljubimci ali notranje krike agonije nesrečno zaljubljenih. Foto: MGL/Barbara Čeferin
Tanja - Tanja
Pri Muhini je opaziti določene povezave s Čehovom in čehovsko atmosfero. To nakaže že ime Striček Vanja, nekaj Mašinih replik iz Treh sester ter seveda sadni vrt tik poleg prostora postopnega propada. Navezava je še pomenljivejša pri zgradbi dramskih oseb, ki razčustvovano, hrepeneče, pasivno, brez preteklosti in brez prihodnosti, ne da bi vedele, kdaj so se postarale, sentimentalno govorijo druga čez drugo ... in grozijo z odhodom. Foto: MGL/Barbara Čeferin
Tanja - Tanja
Imamo tri ženske: eni je ime Tanja (Judita Zidar), druga je Zina (Jana Zupančič), ki bi se rada do smrti naplesala (njeno mladost je uničila geometrija), tretja pa je fatalno Dekle (Tjaša Železnik), za katero izvemo, da je tudi Tanja, in ki v moških vzbuja poseben nostalgičen sentiment . Moški so v resnici štirje: gostitelj Vasilij Ohlobistin (Gašper Tič), ki ljubi pravzaprav vse ženske in se zave, da ni več vrnitve v mladost, Ivanov (Boris Ostan), ki je poročen z zagonentno in prav tako fatalno Tanjo, Fant (Jaka Lah) in delavec s pomenljivim imenom Striček Vanja (Silvij Božič). Foto: MGL/Barbara Čeferin

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila premiera predstave Tanja - Tanja sodobne ruske avtorice Olje Muhine. Režijo je prevzel Matjaž Pograjc, znan po svojevrstnem pogledu na gledališko umetnost. In takšna posebna - je tudi drama Tanja - Tanja, ki govori o "trkih" med ljudmi.

Ali vam bo všeč ali pa sploh ne
Po presoji direktorice in umetniške vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor je Tanja - Tanja "najpogumnejša" predstava sezone. "Očarljiva, nenavadna in ekscentrična" predstava je ena tistih, ki lahko le očara ali pa odvrne. Čeprav je, tako trdi Barbara Hieng Samobor, na prvi pogled lahkotna, polna plesa, se pod površino skrivajo nekatera bistvena bivanjska vprašanja o medsebojnih odnosih.

Od Čehova do kvantne fizike
Prevajalec Miha Javornik, veliki poznavalec ruske književnosti, je za besedilo dejal, da gre za "pretanjeno psihologiziranje v duhu čehovske tradicije", hkrati pa je Tanja - Tanja prepletena s sodobno mislijo o kvantni fiziki. Protagonisti delujejo kot "prosti delci", toda - ali so njihovi trki naključni? Predstava, tako meni Javornik, lahko uspe le, če je med igralci prava napetost, ki se nato prenese na gledalce.

Večina bremena je na plečih igralcev
Silvij Božič
priznava, da so se s predstavo pošteno namučili, saj morajo na odru plesno koreografijo združevati z dobro interpretiranim besedilom, ki je neobičajno, saj ne gre za "repliko na repliko". Po mnenju Gašperja Tiča je to predstava, ki je dovolj komunikativna, a še vedno sodi v "pravo sodobno gledališče", takšno, ki si ga je za MGL po novem zamislila umetniška direktorica. V predstavi poleg omenjenih nastopajo še Jaka Lah, Boris Ostan, Judita Zidar, Tjaša Železnik in Jana Zupančič.

Preplet liričnih sekvenc
Zgodba je postavljena na podeželsko posestvo, kjer so nastanjeni trije pari. Ti se smejejo, plešejo ter se zapletajo v nerešljiva ljubezenska razmerja. Takoj, ko dobijo, kar so želeli, izgubijo zanimanje. Pomembno vlogo ima tudi prišlek, Striček Vanja, so napovedali ustvarjalci predstave. Vsebino je težko povzeti, saj drama pravzaprav bolj govori o duši kot pa o neki oprijemljivi in določljivi zunanji stvarnosti.

Avtor "politično nekorektne" glasbe je Tibor Mihelič Syed, ki je spojil za tradicionalni okus nezdružljive elemente, denimo ljudsko rusko pesem z ameriškimi glasbenimi žanri. Dramaturginja predstave je Ira Ratej, pod scenografijo se podpisujeta Estrihi in Ometi, kostumografka je Mateja Benedetti, koreograf Matjaž Brinovec, lektorica Barbara Rogelj. Luč je oblikoval Tomaž Štrucl.

Olja Muhina se je rodila leta 1970 v Moskvi. Je ena najbolj nadarjenih ruskih avtoric, ki je po letu 1995 tako rekoč čez noč postala znana po Rusiji in Evropi.