Predstave bodo pripravili v različnih okoljih in prizoriščih, premiero Kresne noči pa v petek v galeriji Simulaker. Med drugim bodo Trdinovi kamišibajki Gospodična in Velikani uprizorili tudi pri izviru Gospodične na Gorjancih. Foto: Taus Teater/Maja Grabrijan
Predstave bodo pripravili v različnih okoljih in prizoriščih, premiero Kresne noči pa v petek v galeriji Simulaker. Med drugim bodo Trdinovi kamišibajki Gospodična in Velikani uprizorili tudi pri izviru Gospodične na Gorjancih. Foto: Taus Teater/Maja Grabrijan
Fotoutrinek s prvega dela Trdinovih kamišibajk, ki sta potekali na Trdinovi poti - lokacija za Velikane v zavetju krošenj na Marofu ... Foto: JSKD Novo mesto
... in za Gospodično ob bregu reke Krke na Pumpnci. Foto: JSKD Novo mesto

Tamkajšnje kulturno-umetniško društvo Taus Teater jih je skupaj s partnerji pripravilo ob 150-letnici prihoda pisatelja Janeza Trdine v Novo mesto.

Vodja novomeške izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Klavdija Kotar je na novinarski konferenci povedala, da bodo po zamislih lutkarice in članice Taus Teatra Tatjane Grabrijan za otroke in mladino v obliki kamišibaja oziroma pripovedovanja zgodb ob ilustracijah Maje Grabrijan uprizorili Trdinovi bajki Gospodična in Velikani, za odrasle pa ob ilustracijah Tatjane Grabrijan še njegovo Kresno noč.

Pripovedovali bodo Rok Glavan, Samo Dražumerič ter Tatjana in Enja Grabrijan. Glasbeno spremljavo bo prispevala vokalna skupina Mezzo, režiserka je Jelena Sitar.

Pri omenjenem podvigu so se s Taus Teatrom povezali Društvo kamišibaj Slovenije, projekt Slovenske pisateljske poti Društva pisateljev Slovenije, novomeška vokalna skupina Mezzo in tamkajšnja izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti.

Izobčenec, ki je pustil neizbrisen pečat
V Mengšu rojeni pisatelj, zgodovinar, zbiralec ljudskega blaga in med drugim avtor znanih Bajk in povesti o Gorjancih Janez Trdina (1830-1905) se je po kazenski predčasni upokojitvi zaradi "pohujševanja mladine in njenega ščuvanja proti državi in Cerkvi" leta 1867 preselil v novomeški Bršljin, pozneje pa je stanoval v mestnem središču.

V Novem mestu, kjer je preživel skoraj štiri desetletja in spisal svoja glavna dela, je tudi umrl. Pokopan je na tamkajšnjem pokopališču v Ločni. Leta 1923 so najvišji vrh Gorjancev, dotedanjo Sveto Jero ali ljudsko Kuk, na pobudo novomeškega profesorja Ferdinanda Seidla preimenovali v Trdinov vrh.

Novomeška pisateljica Ilka Vašte mu je posvetila roman Izobčenec s številnimi življenjepisnimi podatki, ki so se ohranili prav po njeni zaslugi, Mestna občina Novo mesto pa je ravno tako po njem poimenovala svoje najvišje priznanje za kulturo, Trdinovo nagrado.