Besedilo Giorgia Pressburgerja je v slovenščino prevedel Janko Petrovec, sicer dopisnik RTV Slovenija iz Rima. Foto: SSG Trst
Besedilo Giorgia Pressburgerja je v slovenščino prevedel Janko Petrovec, sicer dopisnik RTV Slovenija iz Rima. Foto: SSG Trst

Krstno uprizoritev V gradu s podnaslovom Smrt umetnika bodo izvedli drevi ob 20. uri v mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča (SSG) Trstu z italijanskimi nadnapisi. Ob prvi izvedbi bodo odprli tudi spominsko razstavo v poklon Giorgiu Pressburgerju (1937–2017), na kateri bodo na ogled fotografije iz njegovih predstav in predmeti, ki so bili v njegovi lasti.

Gledališče je živo, ker ne posnema tehnično ponovljivih dogodkov: je resnično performativna umetnost, ki obstaja ob prisotnosti igralcev in gledalcev.

Alessandro Marinuzzi

Izbira tržaškega režiserja na željo avtorja besedila
Pressburgerjevo besedilo V gradu z nadrealističnim predznakom je hkrati hudomušna slika o zatonu življenja in neizogibni minljivosti, a govori tudi o merjenju moči med umetniškim ugledom in ekonomskim položajem. Na odru SSG-ja Trst bodo besedilo, v izvirniku naslovljeno Nel castello, postavili v prevodu Janka Petrovca in režiji Alessandra Marinuzzija. S tem bodo izpolnili Pressburgerjevo željo, da bi njegovo besedilo uprizoril prav Marinuzzi, saj je svoja dela običajno režiral sam.

V tržaškem gledališču so krstno izvedbo označili za nenavadno predstavo, ki jo zaznamuje globoka eksistencialna nota. Glavna tema besedila je staranje umetnika, postopna pot do zatona v tempu, ki ga določajo simbolične "batine in pavze". Okoli umetnika se gibljejo vznemirljivi liki, ki so na svoj način hudomušno zabavni. Njihova življenja so tesno povezana z vrednostjo "gradu", katerega lastnik naj bi bil umetnik.

Velika nočna mora o propadanju človeškega življenja
S predstavo se bodo v SSG-ju Trst poklonili avtorju – ne samo z izbiro njegovega besedila, temveč tudi s srednjeevropskim duhom uprizoritve, ki povezuje slovenske in italijanske umetnike. Tudi med procesom ustvarjanja predstave so upoštevali različne kulturne dinamike, izmenjavo mnenj in idej v ustvarjalnem, večjezičnem in večkulturnem okolju.

Giorgio Pressburger se je rodil leta 1937 v Budimpešti in umrl leta 2017 v Trstu. Foto: Wikipedia/Riccardo Spinella
Giorgio Pressburger se je rodil leta 1937 v Budimpešti in umrl leta 2017 v Trstu. Foto: Wikipedia/Riccardo Spinella

"To besedilo je velika nočna mora o propadanju človeškega življenja, o zaznavanju minljivosti in razgradljivosti, ki je lastna vsakemu živemu človeškemu bitju. Delo lahko beremo kot prispodobo človeškega telesa ali uma," je povedal režiser.

V predstavi nastopajo Alojz Svete, Primož Forte, Eva Mauri in Franko Korošec. Za oblikovanje svetlobe skrbi Eva Bruno, za gib pa Elena Husu. Uprizoritev je plod ekipnega ustvarjalnega dela, pri katerem je imel pomembno vlogo tudi scenograf in kostumograf Andrea Stanisci, ki je v preteklosti velikokrat sodeloval pri Pressburgerjevih umetniških projektih.

Stranisci je o dramatiku zapisal, da je imel pogum, znanje, inteligenco, kulturo in potrebo, da je govoril o velikih temah, ki vzbujajo strah: o ljubezni in smrti, moči in propadu, umetnosti in njenem smislu.