Ravnatelj Igor Samobor pravi, da se Wildova igra vklaplja v letošnjo sezono prav s tem nasprotjem, pomanjkanjem ljubezni, ki ga je opisal kot "čustvo, ki ga v današnjem svetu morda najbolj pogrešamo". Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Predstava se bo skozi glavni lik, ki ga bo odigrala Polona Juh, spraševala o današnjem svetu. "Naša predstava bolj sprašuje, kot daje odgovore," je pred premiero povedala Žanina Mirčevska, ki je za Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana priredila dramo.

Zgodbo o zatonu civilizacij in cesarstev, o trenutku, ko je človeštvo na križišču med duhovnostjo in čutnostjo, je zrežiral Eduard Miler. Iz francoščine pa je besedilo prevedel Primož Vitez.

Režiser v besedilu prepoznava preroškost, saj je po njegovem mnenju današnja slika sveta natančno tista, ki jo je zarisal Wilde. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Nevera v vrednote, kot so empatija, čutnost in ljubezen
Drama se zgodi, ko judejska princesa, poosebljenje sveta materializma, intrig, hedonizma, strasti in vojn, sreča svoje popolno nasprotje – preroka Johanaana, ki pripada svetu duhovnosti; odigral ga bo Igor Samobor. Ker ne more izsiliti poljuba, ga da obglaviti.

Kot enega od mogočih odgovorov, zakaj Saloma obglavi nosilca altruizma, je Mirčevska pred premiero omenila nevero v vrednote, kot so empatija, čutnost in ljubezen. Na tej točki pa so želeli potegniti vzporednice tudi s "trenutno globalno sliko človeštva", ki je polno manipulacij in prevar.

Tiha in intuitivna spremljevalka moškega sveta
Ustvarjalci so povedali, da govori zgodba tudi o ženski kot tihi in intuitivni spremljevalki moškega sveta skozi 2000-letno zgodovino. Polona Juh pravi, da torej tudi o tem, kako se družba obnaša do ženske, ki je čutna, empatična in drugačna od hladne, telesne, svobodomiselne in destruktivne Salome, ki s svojo pojavnostjo vzbuja strah v moškem. Ravnatelj SNG-ja Drame Samobor pa meni, da se Wildova igra vklaplja v letošnjo sezono prav s tem nasprotjem, pomanjkanjem ljubezni, ki ga je opisal kot "čustvo, ki ga v današnjem svetu morda najbolj pogrešamo".

Pomembna tema, vpletena v dramo, je tako tudi družbena moč oziroma njena varovanje in zloraba. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Dramaturginji se zdi glavni lik drame, ki jo je irski pisatelj in dramatik objavil leta 1891, eden najfatalnejših ženskih likov v dramatiki. In to ne zaradi dekadentnosti in ekstravagance ter močne izpostavljenosti v umetnosti, temveč verjetno predvsem zato, ker je uganka.

Tega dne bo sonce počrnelo kakor žimnata vrečevina, vsa luna bo postala kakor kri in zvezde na nebu bodo popadale na zemljo, kakor smokva otrese nezrele sadeže, če jo biča silovit veter. Kralji zemlje se bodo v strahu poskrili po votlinah.

Oscar Wilde

Legitimno izvoljeni manipulanti. O teh govori Wilde.
Režiser v besedilu prepoznava preroškost, saj je po njegovem mnenju današnja slika sveta natančno tista, ki jo je zarisal Wilde: "Svet je pred razpadom, požari v Braziliji in Sibiriji pa nam dajejo vedeti, da gre hitreje, kot nam to dopovedujejo znanstveniki. Zavedamo se, da nas vodijo legitimno izvoljeni manipulanti. O teh govori Wilde."

V gledališkem listu uprizoritve Svetlana Slapšak zapiše, da je v zgodovini drame Saloma blizu Hamletu, vendar v nasprotju z njim nima nobenih iluzij o družbi, v kateri živi – ni naivna plemenita princesa, izgubljena v breznu pokvarjenosti.

Wilde je Salomo napisal v Parizu leta 1891, temelji na svetopisemskih vsebinah, vendar jih je avtor predrugačil. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

"Saloma je Wildova edina odkrito uporniška junakinja in tudi edina, ki odkrito uporablja seksualnost v politični borbi. V nasprotju z drugimi njegovimi dramskimi tanagrinami, ki v vrtoglavo duhovitih replikah rafinirano in diskretno kažejo svoje sposobnosti racionaliziranja seksualnosti v okvirih družbeno sprejemljive oblike ljubezni in zakona, Saloma strmi v seksualno revolucijo in revolucijo seksualnosti, ki je nekje na obzorju, morda samo kakšnih sedemdeset, osemdeset let od Wildovega trenutka, prav tukaj, v Parizu."

Miler je predstavo oskrbel tudi z glasbo, scenograf in avtor videa je Atej Tutta, kostumograf Leo Kulaš, koreografka Maša Kagao Knez, masko je oblikovala Špela Ema Veble, svetlobo pa Andrej Hajdinjak. V predstavi nastopajo še Gregor Baković, Alojz Svete, Robert Korošec/Andraž Harauer, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar ter v alternaciji Andraž Harauer in Matic Valič.

Wilde je Salomo napisal v Parizu leta 1891. V Angliji je bilo namreč v tistem času prepovedano prikazovanje bibličnih likov, zato so Salomo sprva uprizarjali le na zasebnih prireditvah. V ljubljanski Drami je bila do zdaj uprizorjena dvakrat: v sezoni 1905/6 v režiji Adolfa Dobrovolnega in v sezoni 1919/20, ko je uprizoritev režiral Osip Šest. Tretja Saloma tako na oder stopa po kar stotih letih.