Predstava je nastala pod okriljem Lutkovnega gledališča Ljubljana, režiral pa jo je Tin Grabnar, ki je nagrajen tudi za najboljšo režijo.

Nagrajena predstava Nekje drugje pripoveduje o deklici, ki se znajde v uničujočem vrtincu vojne, lutkovnemu gledališču dodaja sodobne tehnološke pristope. Klasična lutkovna animacija se prepleta s prostorskimi videoprojekcijami in virtualnim risanjem. Foto: Jaka Varmuž/LGL

Nekje drugje je uprizoritev, ki dokazuje, da raba sodobne tehnologije v gledališkem mediju ne pomeni nujno gledalčeve potujitve, meni mednarodna strokovna žirija. "In da je zlasti močna in avtentična izhodiščna ideja tista, ki združi vse uprizoritvene elemente: tradicionalne ali sodobne, literarne ali gledališke v učinkovito celoto," so še zapisali žiranti Blaž Lukan, Danijel Demšar in Kalle Nio.

Lutkovne predstave vse bolj angažirane opazovalke, ki ne podcenjujejo občinstva

Grabnarju nagrade za najboljšo žirijo ni prinesla le predstava Nekje drugje, temveč je nagrajen tudi za uprizoritvi Martin Krpan v produkciji LGL-ja in Snežna kraljica v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor (LGM).

Podelili so tudi nagrade za animacijo in igro, ki so jih prejeli Gašper Malnar, Miha Arh in Filip Šebšajevič za vloge v uprizoritvi Seansa Bulgakov ter Asja Kahrimanović Babnik za vlogo v uprizoritvi Nekje drugje. Iz te je bil nagrajen tudi Matija Medved, in sicer za celostno likovno podobo.

Posebna nagrada za zvočno podobo uprizoritev je šla Petru Kusu za avtorstvo glasbe, zvočil in zvokov v uprizoritvi Snežna kraljica, posebno nagrado za prostorsko umestitev in celostno vizualno podobo uprizoritve Besede iz hiše Karlstein pa je prejel Silvan Omerzu.

Dve posebni nagradi so podelili tudi ustvarjalcem predstave Misterij sove za rekontekstualizacijo uprizoritve in Mateji Bizjak Petit za dramaturgijo.

Nagrade za animacijo in igro so med drugim prejeli Gašper Malnar, Miha Arh in Filip Šebšajevič za vloge v uprizoritvi Seansa Bulgakov. Foto: Jaka Varmuž/LGL

Podelili so še nagrade UNIMA Slovenije. Pengovove listine so prejeli animator in igralec iz LGM-ja Maksimiljan Dajčman ter Polonca Kores in Asja Kahrimanović Babnik iz LGL-ja.

Mojstra lutkarstva Breda in Tine Varl z letošnjo Klemenčičevo nagrado

Že pred sklepno slovesnostjo jubilejnega bienala sta bila znana dobitnika Klemenčičeve nagrade, ki je najvišje priznanje za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. Prejela sta jo dolgoletni umetniški vodji LGM-ja Breda in Tine Varl. Med drugim sta uspešna snovalca koncepta mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan, ki letos praznuje 30-letnico delovanja.

Bienale se je končal s podelitvijo nagrad in ogledom gostujoče predstave The Green (Zeleno) finskega vizualnega umetnika Kalleja Nia. Bienale prirejata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev (ULU) in LGM. Tokrat je selekcijo opravila Nika Leskovšek, ki je po ogledu 64 predstav uvrstila v tekmovalni program enajst predstav.

V spremljevalnem programu festivala je bilo na ogled pet predstav, vsak dan pa so potekali tudi pogovori o predstavah, med drugim pa so gostili tudi strokovni pogovor na temo lutkovnega raziskovanja, dve razstavi, srečanje tujih gostov in druženja.