V gledališki prostor Stare elektrarne so ustvarjalci zarisali zemljevid, ki ga določajo koordinate, ne nujno očitne in razpoznavne. Foto: Zavod Bunker

Premierno si je predstavo mogoče ogledati nocoj v Stari mestni elektrarni ob 19. uri. Ponovitvi predstave bosta v torek in sredo, prav tako ob 19. uri.

Plesalka in koreografinja se je lotila nadaljevanja raziskave ter iskanja orodij in sistemov s pomočjo somatske prakse v koreo-socialnem projektu po predstavah Fizične manifestacije in Poiesis sebstva, za kateri je leta 2017 prejela nagrado Ksenije Hribar.

Snježana Premuš: Telo ni stroj!

K ustvarjanju je tokrat povabila osem umetnikov, med njimi so Tina Valentan, Dragana Alfirević, Dejan Srhoj, Anja Bornšek, Gregor Zorc, Boštjan Perovšek in Špela Škulj. Teh osem akterjev bo zasedlo prostore Stare elektrarne Ljubljana in uprizorilo dogodke v različnih formatih, od laboratorijev za zaključene skupine do instalacijske uprizoritve za javnost, so sporočili iz zavoda Bunker.

Vabilo na sprehod
Prek verza Johna Cagea "je časovnost našla razpoko v zdaj, zdajci, kjer vsaka gesta pripada prostorsko-časovnemu kontinuumu in se spomin realizira skozi nastajanje. V gledališki prostor Stare elektrarne so ustvarjalci zarisali zemljevid, ki ga določajo koordinate, ne nujno očitne in razpoznavne. Pa vendar berljive, če vstopiš vanje," so še zapisali ob predstavi. Zato je vabilo na uprizoritev lahko najbolj podobno vabilu na sprehod, pravijo.

V preiskovanju izkušnje in govorice telesa

O izkušnji laboratorija, ki ga je zasnovala avtorica z ekipo ustvarjalcev, prevajalka Suzana Koncut pravi, da dogodki, h katerim tako zastavljeno raziskovanje Snježane Premuš teži, "nikakor ne poudarjajo konfrontacije med akterji in občinstvom, ampak z globino doživete izkušnje omogočajo skupno zaznavo in predlagajo gradnjo skupnega prostora zaznave".

Procesno delo z igralci, gledalci, plesalci
Snježana Premuš se v zadnjih letih ukvarja s procesnim delom, vanj vključuje plesalce, igralce, gledalce in opazovalce različnih poklicev in senzibilnosti.

Pri svojem delu se naslanja na metodo body-mind centering. Ta princip jo zanima, ker imajo po njenih besedah različni sistemi v telesu v sebi različne lastnosti, iz katerih lahko nato razviješ gib, hkrati pa sta v njih naseljena misel in spomin.