Sylvia Plath: Zasledovanje je premiero dočakala na solinah. Foto: RTV SLO
Sylvia Plath: Zasledovanje je premiero dočakala na solinah. Foto: RTV SLO
Sylvia Plath je naredila samomor pri 31 letih.
Frederico Garcia Lorca.
Zlatar Frey je uprizoril tudi Lorcino Krvavo svatbo. Foto: EPA

V predstavi, ki je del Primorskega poletnega festivala, se je v naslovni (in edini) vlogi predstavila Sonja Polanc. Za dramaturgijo je poskrbel Gašper Malej, glasbo pa so prispevali Zbigniew Preisner, Kyrie eleison, Offertorium, Sanctus, Agnus Dei in Lacrimosa.

Avtor je navdih našel v poeziji, dnevnikih in pismih ameriške pesnice Sylvie Plath, ki jih Zlatar Frey prek Sonje Polanc prenaša v gledališko-plesne miniature. V predstavitvi projekta lahko med drugim preberemo tudi, da je bilo izhodišče študijskega procesa uprizoritve "pozorna obravnava tekstovnega materiala ... ki je ob prenosu v odrski prostor doživel kongenialno preobrazbo v duhu freyevske tradicije ekspresivnega giba".

Popolnoma neverbalna uprizoritev
Osnovne elemente zgodbe predstavljajo različne 'postaje' Sylviinega izničevanja avtonomne identitete, ki jih je avtor dramaturško osrediščil predvsem na podlagi pesmi Lazarka (Lady Lazarus) in Zasledovanje (Pursuit). Uprizoritev je sicer popolnoma neverbalna, edini glas, ki so ga poslušalci lahko slišali, je bil zvočni posnetek Lazarke, ki jo bere Sonja Polanc.

Uprizoritev je produciral KUD Zrakogled iz Kopra, nastala pa je v koprodukciji Troposa, Društvo za zgodovinsko, socialno in druge antropologije ter kulturne dejavnosti.

Sylvia Plath, tokrat drugič
Damir Zlatar Frey je opus Sylvie Plath na gledališke odre prvič prenesel leta 2001, ko je nastal avtorski projekt z naslovom Sylvia Plath: Monolog iz onstranstva z Rosano Hribar kot Sylvio. predstava je nastala kot produkcija Koreodrama in PTLja.

Režiser, koreograf in dramatik Zlatar Frey se med drugim lahko pohvali z nagrado Prešernovega sklada (za uprizoritev Grumovega Dogodka v mestu Gogi), je tudi večkratni Borštnikov nagrajenec, dobitnik Župančičeve nagrade mesta Ljubljane in vrste drugih nagrad. V svoji karieri je zasnoval več kot 70 koreografij, leta 1986 pa je ustanovil gledališče Koreodrama, s katerim je postal nosilec ene najizrazitejših ustvarjalnih poetik v sodobnem slovenskem gledališču.

Od Salome do Lenore
Med postavitvami v Koreodrami naj izpostavimo na primer Agato Schwarzkobler, Salomo, Dogodek v mestu Gogi in Lenoro, po letu 2001 pa se je avtor posvetil v prvi vrsti avtorskim projektom. Poleg že omenjenega Sylvia Plath: Monolog iz onstranstva, med avtorske projekte sodijo tudi Lorcina Krvava svatba, Noži v kurah Davida Harroverja in Okus po moškem Slavenke Drakulić.