Fire of Anatolia je predstava, nad katero so navdušeni tako glasbeniki kot laiki. Foto: Cankarjev dom
Fire of Anatolia je predstava, nad katero so navdušeni tako glasbeniki kot laiki. Foto: Cankarjev dom
Joe Cocker
Cocker je Fire of Anatolia označil za eno najboljših predstav, ki jih je videl v zadnjih letih. Foto: EPA
Orhan Pamuk
Pamukovo gostovanje pri nas še ni potrjeno. Foto: EPA
Istanbul bo leta 2010 evropska kulturna prestolnica. Foto: Reuters
Umetnost Turčije v Ljubljani

Odrski spektakel s 60 nastopajočimi prinaša vrhunski ples, glasbo, akrobacije in druge odrske umetnosti, da z njimi pripoveduje o anatolski mitologiji in zgodovini. Spoj stotine likov iz ljudskih plesov in glasbo od Egejskega morja do gora v Mezopotamiji si je bilo mogoče ogledati v Cankarjevem domu, kjer bodo do 27. februarja sledile tudi ponovitve.

"Najprej je bil ogenj na nesmrtni gori Nemrut, katere vrhovi se vzpenjajo proti nebesom. Najprej je bilo vse blagoslovljeno z ognjem, vse stvarjenje, nato pa s svetim jezikom telesa potopljeno v plamen in predstavljeno soncu," v Cankarjevem domu predstavljajo predstavo, ki je navdušila tako glasbene poznavalce kot zgolj amaterske ljubitelje umetnosti.

Enotno mnenje: Sijajna predstava
"Sijajen šov," je predstavo opisala Celine Dion, njen glasbeni kolega Joe Cocker pa je Fire of Anatolia iznačil za najboljši, najbolj energičen in najbolj dinamičen šov, kar jih je videl v zadnjih letih. Njegove besede je povzel tudi japonski princ Mikasa, medtem ko je Gerharda Schröderja navdušilo pravo srečanje Vzhoda in Zahoda, nekdanji predsednik avstrijske vlade Viktor Klima pa je bil najbolj navdušen nad popolno koreografijo, disciplino in dinamiko.

Častni gost spet literat - če bo šlo po sreči
Cankarjev dom je prvo predstavitev oddaljene ali posebej zanimive kulture pripravil leta 2003, ko so obiskovalci prek kulture lahko odpotovali v daljno Avstralijo. Na ogled so bila med drugim dela aboridžinskih umetnikov, častni gost festivala pa je bil pisatelj Richard Flanagan, čigar prevod dela Smrt rečnega vodnika je izšel prav ob robu festivala.

Pisatelj pa naj bi bil tudi častni gost letošnjega festivala, ko organizatorji pričakujejo lanskega Nobelovega nagrajenca za literaturo Orhana Pamuka. Nobelovec sicer svoje prisotnosti še ni potrdil, omeniti pa velja tudi, da je pred kratkim zaradi strahu pred grožnjami s smrtjo odpovedal literarno turnejo po Nemčiji. Tudi če Pamuka v Slovenijo ne bo, to ne bo povzročilo primanjkljaja turške književnosti.

Književnost bo v soju luči
V Ljubljano bo namreč zagotovo pripotovala Pamukova dobra prijateljica in velika poznavalka njegovega dela, Jale Parla, ki bo drugi teden v aprilu vodila predavanje o fenomenu Pamuk. Svoj obisk je obljubilo tudi že več drugih turških pisateljev, med drugim Zeynep Uzunbay, Nazmi Agil, Turgay Fisekci in Hakan Savli, ki jih bo spremljal poznavalec sodobne turške književnosti Cevan Capan.

Koncerti turške glasbe
Festival Umetnost Turčije bo sicer na sporedu tri mesece, do 24. junija. Cankarjev dom bo postregel z več koncerti turških glasbenikov; nadejamo se lahko nastopov priljubljene pevke Aynur, glasbenika Mercana Dedeja, Burhana Ocala skupaj z zasedbo The Istanbul Oriental Ensemble, Cengiza Ozkana, Erkana Ogura in Ismaila H. Demirciogluja ter Kudsija Erguna. Klasično glasbo bo s klavirskim koncertom zastopal Fazil Say.

Gibljive in mirujoče slike
S filmsko umetnostjo dežele, ki bo leta 2010 gostila tudi Evropsko kulturno prestolnico, bodo seznanjali filmi Usoda, "Vdeželinikjer", Čakajoč na oblake, Čas v vetru, Padec angela in Igra, ki jih je izbrala kritičarka Alin Tasciyan, medtem ko bo sodelovanje Cankarjevega doma in galerije Milli Reasurans Sanat Galerisi iz Istanbula prineslo razstavo fotografij Alija Arifa Ersena in preprog, ki jih ustvarja Belkis Balpinar.

Umetnost Turčije v Ljubljani