Primož Bezjak kot baletni genij Vaclav Nižinski v predstavi Zadnji ples Nižinskega, ki je nastala po drami Normana Allena. Foto: Primož Lukežič
Primož Bezjak kot baletni genij Vaclav Nižinski v predstavi Zadnji ples Nižinskega, ki je nastala po drami Normana Allena. Foto: Primož Lukežič
Sergej Pavlovič Djagilev (1872-1929) je sodi med najpomembnejše osebnosti v umetnosti 20. stoletja. Bil je izobražen na različnih področjih umetnosti in je veljal za ustvarjalca z vizionarskim okusom. Na fotografiji z Igorjem Stravinskim. Foto: NGA.
Sergej Pavlovič Djagilev (1872-1929) je sodil med najpomembnejše osebnosti v umetnosti 20. stoletja. Bil je izobražen na različnih področjih umetnosti in je veljal za ustvarjalca z vizionarskim okusom. Na fotografiji z Igorjem Stravinskim. Foto: NGA
Leta 1929 je scenografijo za Ples Ruskega baleta zasnoval predstavnik 'pitture metafisice' Giorgio de Chirico.
Leta 1929 je scenografijo za Ples Ruskega baleta zasnoval predstavnik 'pitture metafisice' Giorgio de Chirico. Foto: Wadsworth Atheneum Museum of Art, Hartford, CT, The Ella Gallup Sumner and Mary Catlin Sumner Collection Fund

Med 26. in 30. avgustom bo namreč Slovensko mladinsko gledališče v Washingtonu gostovalo s predstavo Zadnji ples Nižinskega. Uprizoritev predstave sodi v sklop spremljevalnega programa razstave Djagilev in Ruski balet 1909-1929: ko je umetnost plesala z glasbo v Nacionalni umetnostni galeriji. Pet ponovitev zapored niso v SMG-ju nikoli odigrali, pravi Bezjak, zato pričakuje, da bo gostovanje Mead Theatre Lab na washingtonskem Flashpointu zahteven, a zelo dobrodošel izziv.
Razstava pripoveduje o ruskem baletu in producentu Djagilevu, med drugim tudi partnerju Nižinskega, ki se je Ruskemu baletu pridružil leta 1909, na 135 originalnih eksponatih. Na ogled so kostumi, makete za scenografije, slike, risbe, kipi, fotografije in plakati za predstave. Zgodbo ruskega baleta spremlja v galeriji tudi ponudba kavarne, ki obiskovalce kulinarično popelje v čase te legendarne plesne skupine.
Skupina, ki je zasukala naravo baleta
Ruski balet pod vodstvom Djagileva velja za eno najvplivnejših baletnih skupin 20. stoletja, ki je radikalno spremenila naravo baleta - njegovo vsebino, način gibanja, koreografski slog, razumevanje odrskega prostora, uporabo glasbe, scenografije in kostumografije, celo plesalčevo fizično pojavnost in tako odločilno prispevala k rojstvu sodobnega baleta. Sergeja Pavloviča Djagileva (1872-1929) je v devetdesetih letih 19. stoletja ga najprej zanimala likovna umetnost, pisal je kritike, zbiral dela ter organiziral razstave in v Sankt Peterburgu ustanovil revijo za umetnost Svet umetnosti, ki je izhajala med letoma 1898 in 1904.
Leta 1906 je pripravil odmevno razstavo ruske umetnosti v Parizu, dve leti pozneje pa prvo izvedbo opere Boris Godunov zunaj Rusije, in sicer v Pariški operi. Leta 1909 je v Parizu organiziral sezono ruskega baleta in opere, kar je pomenilo tudi rojstvo njegove plesne skupine Ruski balet. Razstava Djagilev in Ruski balet bo v Washingtonu na ogled do 6. oktobra.
V stenah severne stene
SMG-jeva predstava o baletnem geniju Vaclavu Nižinskem je nastala po drami Normana Allena in v režiji Marka Mlačnika. Čeprav je z mislimi intenzivno pri gostovanju v Washingtoni, se Bezjak že nekaj časa posveča plezanju, tokrat ne le zaradi lastnega veselja, ampak tudi zaradi priprav na predstavo Pavla nad prepadom. Zgodbo o alpinistki Pavli Jesih bo v produkciji SMG-ja režiral Matjaž Pograjc. Še prej pa bo Bezjak nastopil v predstavi Vse, kar ste izgubili, medtem ko ste želeli skupine Beton Ltd.
Vabljeni k ogledu pogovora s Primožem Bezjakom v oddaji Poletna scena.

Primož Bezjak o Nižinskem in pripravah na Washington
Primož Bezjak o Nižinskem in pripravah na Washington