Edvard Munch je prvi Krik, podobo trpečega človeka s krvavo rdečim nebom v ozadju, ustvaril leta 1893, sledila mu je še serija v različnih tehnikah, od grafik do pastelov. Prikazano sliko hranijo v Norveški narodni galeriji. Slavni Krik je bil že večkrat tarča roparjev, leta 1994 so ukradli sliko iz narodne galerije in jo našli nekaj mesecev pozneje. Leta 2004 je prišla odmevna tatvina iz Munchovega muzeja, od koder so roparji odnesli Krik in Madono. Obe sliki so našli leta 2006, bili sta poškodovani, zato sta se na steno muzeja vrnili šele maja leta 2008. Foto: Wikipedia
Edvard Munch je prvi Krik, podobo trpečega človeka s krvavo rdečim nebom v ozadju, ustvaril leta 1893, sledila mu je še serija v različnih tehnikah, od grafik do pastelov. Prikazano sliko hranijo v Norveški narodni galeriji. Slavni Krik je bil že večkrat tarča roparjev, leta 1994 so ukradli sliko iz narodne galerije in jo našli nekaj mesecev pozneje. Leta 2004 je prišla odmevna tatvina iz Munchovega muzeja, od koder so roparji odnesli Krik in Madono. Obe sliki so našli leta 2006, bili sta poškodovani, zato sta se na steno muzeja vrnili šele maja leta 2008. Foto: Wikipedia

Sprehajal sem se po poti z dvema prijateljema - sonce je zahajalo - in kar naenkrat je nebo postalo krvavo rdeče. Ustavil sem se, bil sem izčrpan, in se naslonil na ograjo - nad modro-črnim fjordom in mestom so bili kri in zublji ognja -, prijatelja sta hodila naprej, jaz pa sem stal tam in se tresel od tesnobe - in zaznal sem neskončen krik, ki je odmeval v naravi.

Iz Munchovega dnevniškega zapisa o navdihu za Krik, 1892.
Predstava govori o povezavi med biografijo Edvarda Muncha, zgodbo o tem, kako je slika nastala, medijskimi obvestili o tem, kako je slika leta 2004 izginila, zgodbo o Zlatanu Jašarevicu, njegovi povezavi z žensko, ki je bila v času izginotja slike čuvajka v muzeju in vzročno-posledično zvezo med umetnikom in osebo, ki je več kot sto let pozneje ukradla njegovo umetniško delo ... Foto: Urška Boljkovac
Ekipa si želi, da bi predstava doživela čim več ponovitev ne samo na območju nekdanje Jugoslavije, ampak tudi v drugih evropskih državah. Predstava je v angleškem jeziku in traja približno 50 minut. Foto: Urška Boljkovac

Gledališko sezono Gleja bo v torek ob 20.00 sklenila premiera predstave Scream v režiji Borisa Kadina. Navdih za projekt je Kadin našel v kraji eksistencialistične slike Eduarda Muncha Krik. Gre za povezavo med Munchovo biografijo, zgodbo o nastanku slovite slike in protislovji v poročanju medijev o njenem "izginotju" leta 2004.

Predstava se po Kadinovih besedah posveča vprašanju identitete, prav tako pa so režiserja zanimali učinek prepričevanja, ki obrača tok medijev, ter vsa protislovja, ki se pojavljajo v informacijah o kraji slike. Zanimalo ga je vse, kar se je zgodilo, hkrati pa je v zgodbo vpel tudi tisto, kar se ni zgodilo. V predstavi gledalec spozna Zlatana Jašarevića, človeka, ki naj bi sliko zares ukradel. Tatu niso nikoli prijeli, sliko pa je uničil.

In kaj se je (oziroma naj bi se) zgodilo v resnici? Norveška policija je po kraji Munchovih slik Krik in Madona iz Munchovega muzeja v Oslu nekaj časa sumila, da so tatovi sliki zažgali, da bi zakrili dokaze, a so nato aretirali več mož in le našli obe sliki, ki naj bi bili v boljšem stanju, kot so pričakovali. So ju pa za kratek čas razstavili v poškodovanem stanju in takšni si ju je ogledalo 5.500 ljudi. Restavrirani deli so na ogled postavili maja 2008.

V predstavo vpeta tudi ulica
"Predstava je ves čas na meji med gledališkim in vizualnim performansom," je napovedal režiser, ki bo pri postavitvi skušal izkoristiti vse prednosti, ki jih ponuja prostor gledališča Glej. Del predstave bo potekal tudi na ulici pred gledališčem in tako bodo vanjo vpeti tudi tisti, ki si predstave niso prišli ogledat.

Ustvarjalci predstave, ki v Gleju nastaja v koprodukciji s hrvaškima Gledališčem Mavena in Teatrom Verddi, so se odločili, da jo bodo igrali v angleškem jeziku. Po Kadinovih besedah načrtujejo številna gostovanja po Hrvaški ter morda v Oslu, kjer v Nacionalni galeriji hranijo znameniti Krik, in Londonu, kjer bodo med poletnimi olimpijskimi igrami 2012 odprli Munchovo retrospektivo.

Hrvaški igralec in video umetnik Kadin, ki je slovenskemu gledališkemu občinstvu znan kot performer društva za sodobne scenske umetnosti Via Negativa, se podpisuje pod številne avtorske projekte, kot režiser pa se je tokrat preizkusil prvič. V predstavi bosta nastopala hrvaški igralec Davor Kovač in igralka Aja Kobe. Kovač je dejal, da je bilo delati s Kadinom zanimivo, ker ni režiser v klasičnem smislu, je tudi igralec in performer in je bil kot tak pri nastajanju predstave ves čas vpet v proces. Drugače je samo to, da sem po navadi na odru, zdaj bom pa opazovalec dogajanja, je dejal Kadin.

V gledališču Glej zadnja leta obujajo staro tradicijo gostovanj tujih avtorjev in igralcev. Kobejeva je z gostujočimi ustvarjalci že večkrat sodelovala in tovrstne izkušnje ocenjuje kot izjemno pozitivne, saj razlike v miselnostih omogočajo različne poglede na stvari. Po besedah umetniškega vodje Marka Bulca se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnji sezoni. Že konec junija bo v gledališču potekala delavnica predsednika oddelka za komunikacijo in scenske umetnosti na kolidžu John Jay na Mestni univerzi v New Yorku Setha Baumrina.

Navdihnil tudi Warhola in Cravena
V poznem 20. stoletju je Krik dosegel ikonični status v popularni kulturi, med drugim je navdihnil tudi popartista Andyja Warhola, ki je predelal serijo Munchovih del, seveda tudi Krik. Warholovo delo je temeljilo na zamisli odvzema "avre posvečenosti" sliki, iz katere je želel narediti predmet množičnega reproduciranja. Pravzaprav je ta proces začel že Munch sam, ko je izdelal litograf slike, namenjen reprodukciji.

Kot eno redkih del sodobne umetnosti, v trenutku prepoznavnih širšemu občinstvu, je Krik nastopal v oglasih, risankah (Simpsonovi), filmih in na televiziji. Ghostface, morilec iz serije filmskih grozljivk Krik Wesa Cravena, nosi masko, navdihnjeno prav z osrednjo figuro na Munchovem Kriku.

Sprehajal sem se po poti z dvema prijateljema - sonce je zahajalo - in kar naenkrat je nebo postalo krvavo rdeče. Ustavil sem se, bil sem izčrpan, in se naslonil na ograjo - nad modro-črnim fjordom in mestom so bili kri in zublji ognja -, prijatelja sta hodila naprej, jaz pa sem stal tam in se tresel od tesnobe - in zaznal sem neskončen krik, ki je odmeval v naravi.

Iz Munchovega dnevniškega zapisa o navdihu za Krik, 1892.