Emil Aberšek gledališko štafetno palico zdaj predaja mlajši generaciji, njegovi gledališki upi iz več generacij pa so mu ob slovesu pripravili presenečenje – enourni umetniško-dokumentarni film Sodba kulturi. Glavni avtorji filmskega projekta so Nejc Cijan Garlatti, Kaja Dragoljević, Sara Kenda, Ana Žbona, Matej Čelik in Patricija Valentinuzzi. V filmu so združene zgodbe 30 ljudi, ki so ustvarjali in sodelovali pri mladinskem odru, njihova doživetja pa izrisujejo zgodovino delovanja skupine.

Valilnica velikih imen
Prva predstava Amaterskega mladinskega odra so bili davnega leta 1977 Razbojniki iz Kardemomme. Od takrat se je na mladinskih odrskih deskah pod vodstvom Emila Aberška zvrstilo ogromno predstav, ki so bile tudi uspešna odskočna deska v odrasli svet gledališča.

Med približno štiristo mladimi, ki so doslej igrali pri Amaterskem mladinskem odru, se jih je precej odločilo za študij na ljubljanski AGRFT in se danes profesionalno ukvarjajo z gledališčem. V matičnem Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici na primer Iztok Mlakar, Radoš Bolčina, Ana Facchini, Medea Novak …, v drugih gledaliških hišah Damjana Černe, režiser Tomi Janežič …

Gledališče, vpeto v življenje
Snovalec in mentor Amaterskega mladinskega odra Emil Aberšek se začetkov Mladinskega odra spominja: "Naša mladina je bila od nekdaj kritična. In imeli smo srečo, da so kritično ost pri mladih ostrili in šilili tudi v šolah. Predvsem na novogoriški gimnaziji smo imeli profesorje, ki so znali pri dijakih spodbuditi analitično razmišljanje. Tu ne smem pozabili niti legendarne gimnazijske knjižničarke Kuštrinove! Mladi se niso zadovoljili zgolj z gledanjem predstav v gledališču, ampak so jih hoteli tudi sami ustvarjati. In takrat smo v gledališču rekli, zakaj pa jim ne bi tega tudi omogočili? Navsezadnje je bilo tudi za našo gledališko hišo dobro, da vzgajamo nove kadre. "

Misli Emilovih gledališčnikov
Ob življenjski prelomnici Emila Aberška so o njem razmišljali tudi "njegovi" gledališčniki več generacij. Enej Gala je druženje z Emilom poimenoval "safari", kajti: "V tistem času mi je Amaterski mladinski oder pomenil izlet od dokaj dolgočasne šolske vsakdanjosti in me je popeljal skozi celo vrsto dogodivščin, ki so navajale čute opazovanja na enostavnost naravnih dobrin, imenitnost složnosti čred in seveda mnoštvo zveri, ki jih še sedaj kdaj pa kdaj srečujem med pohajkovanjem po gozdovih medsebojnih odnosov." Matej Repič je doživljanje Mladinskega odra postavil na skupni imenovalec "igrivost". "V mislih imam zabavo in sproščenost, ki sta vladali v naši skupini. Emil ni naše 'mladostne razigranosti' nikoli omejeval, pač pa jo je celo podpiral." Manca Kodermac je mladinski oder poimenovala "družina": "Zato, ker je dejansko bil in še vedno je moja druga družina. Emil nam je bil kot drugi oče, ki nas je vodil, nas usmerjal in nam hkrati tudi pustil, da raziskujemo, se motimo, pademo in nazaj poberemo. Vedno je verjel v nas in nam stal ob strani."

Blaž Batagelj pravi, da je sinonim za Emilov mladinski oder "norost": "Besedo norost sem izbral zato, ker je ta izkušnja presegla vsa moja pričakovanja, ki sem jih imel, ko sem opravljal avdicijo. Polno smeha, sproščenosti, kolegialnosti. Koristilo mi je tudi za svoje poklicno življenje, ki sem si ga potem izbral in ni direktno povezano z gledališčem." Maja Kebe svoje doživetje Mladinskega odra povzame z besedo "drznost": "Tematsko so predstave nastavljale ogledalo družbi tudi iz manj fotogeničnih zornih kotov. Tudi tistim, od katerih smo bili takrat skoraj življenjsko odvisni - na primer profesorji, starši … - in je vedno obstajala možnost, da bodo zadeve vzeli preveč resno."

Emilova popotnica naslednikom
Emil Aberšek ustvarja v novogoriškem gledališču že 41 let: "Začel sem kot dramaturg in režiser, potem pa sem se posvetil mladinskemu odru. Na začetku so bile velike bitke, ni bilo prave podpore … Iz leta v leto pa smo s svojim delom potrjevali, kako smiselno je ukvarjanje z mladimi. V Novi Gorici nismo imeli in nimamo Pionirskega doma ali Šentjakobskega gledališča, kot imajo v Ljubljani, zato je na našem gledališču, da prevzame tudi to vlogo."

Ko si je ogledal film, v katerem so mladi povzeli njegovo gledališko obdobje, je bil zadovoljen. "Mladi so s filmom pokazali, kar sem jih skušal naučiti – biti kritičen, ne biti površen in ujeti svoj prostor."

In zakaj odhaja? Emil Aberšek ob slovesu v svojem slogu pove: "Na začetku te sezone se je skupini Amaterskega mladinskega odra pridružil tudi Martin Mlakar, sin našega Iztoka Mlakarja, ki je bil eden prvih članov mladinskega odra. Ciklus se je torej zavrtel in rekel sem si, zdaj je čas, da odidem."