Predstava, ki so jo konec oktobra že uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj, temelji na dramskem besedilu francoskega pisatelja, režiserja in performerja maroških korenin Mohameda El Khatiba, ki je zapisal zlepljenko intervjujev z materjo, časopisnih izrezkov, elektronskih in telefonskih sporočil, transkripcij pogovorov, videov in kratkih dialogov z očetom.

Ganljiva avtobiografska pripoved, ki je ponekod zajedljivo boleča, a pogosto tudi zabavna, združuje fikcijo in dokumentarnost. El Khatib je gradivo zbiral od maja 2010 do avgusta 2013. "Nisem vedno prosil za potrebne avtorizacije, nisem si postavljal vprašanj meja, spodobnosti, previdnosti. Zbral sem vse, kar sem lahko, in sestavil novo celoto. Vse se je dogajalo hitro in brez vnaprejšnjih premislekov." Dodal je, da je ta dokumentarna fikcija predstavljena bolj ali manj linearno in kronološko.

Dobitnik velike nagrade za dramatiko
Nikakršnega suspenza ni, še piše avtor, vemo, da mama na koncu umre in da je njen sin zelo žalosten. "Vemo tudi, da bi ravnal drugače, če bi lahko vse naredil še enkrat. Bil bi popoln sin. Starši se vedno sprašujejo, ali so bili dobri starši. Kaj pa mi? Smo bili dobri otroci? Smo bili otroci na ravni? Olimpijski otroci?" je še zapisal avtor, ki je za besedilo lani prejel veliko nagrado za dramatiko.

Pisatelj je želel sprva napisati dramsko besedilo le na podlagi intervjujev, ki jih je naredil s svojo materjo, a je leta 2012 njena smrt prezgodaj končala zastavljeni projekt.