V običajnih razmerah bi se na današnji dan v Kranju začel 51. Teden slovenske drame. Foto: Boris B. Voglar/PGK
V običajnih razmerah bi se na današnji dan v Kranju začel 51. Teden slovenske drame. Foto: Boris B. Voglar/PGK

V Prešernovem gledališču Kranj so se zaradi te zamaknitve tradicionalnega marčevskega dogajanja odločili na današnji svetovni dan gledališča vsaj razkriti imena nominirank za Grumovo nagrado.

V končni izbor so se uvrstile Nika Švab z dramskim delom To so Delo in deklica I.-V.: Drame tlačank, Vedrana Grisogono Nemeš s Francem, Simona Semenič z delom Potem že tečem in Maja Šorli s Tega okusa še niste poskusili.

Nika Švab. Foto: Helena Grahek/PGK
Nika Švab. Foto: Helena Grahek/PGK

Žirija, ki so jo sestavljali Matej Bogataj, Amelia Kraigher in Srečko Fišer kot predsednik, je prebrala 36 besedil, prispelih na natečaj. Žirija je prebrala tudi 11 del, poslanih na natečaj za mladega dramatika, in odločala o Grün-Filipičevem priznanju za dosežke na področju dramaturgije. Na vseh treh razpisih v njeni pristojnosti je, kot je zapisala v poročilu, iskala tisto, kar na svojem področju kaže največ človeške vsebine in umetniške artikulacije.

Razglasitev prejemnikov nagrade Slavka Gruma in nagrade za mladega dramatika bo 6. aprila, torej ko bi bila sklepna prireditev festivala s podelitvijo nagrad, če bi bile razmere običajne.

Vedrana Grisogono Nemeš. Foto: Osebni arhiv
Vedrana Grisogono Nemeš. Foto: Osebni arhiv

Predvidoma novembrska izvedba
Izvedba 51. Tedna slovenske drame je zaradi še vedno negotovih epidemioloških razmer predvidena v prvi polovici novembra. Del dodatnega programa, ki ga je v danih okoliščinah mogoče izvesti v skladu s priporočili glede preprečevanja okužb, pa bodo vseeno izpeljali že spomladi.

Organizatorji bodo v običajnem terminu festivala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom izpeljali pogovore z nominiranci in vsakoletno delavnico dramskega pisanja, ki jo bo letos vodila Kim Komljanec. Obenem bodo v sodelovanju z enoto dramskih pisateljev Združenja dramskih umetnikov Slovenije začeli projekt razvijanja kratkih dramskih besedil Dramski izZOOM, namenjenih uprizoritvi zooma.

Simona Semenič. Foto: Nada Žgank /PGK
Simona Semenič. Foto: Nada Žgank /PGK

Ustvarjanje v času epidemije
Kot je ob prebiranju novih dramskih besedil ugotovila žirija, je epidemija "kreativne potenciale slovenskih dramatikov bolj inhibirala kot spodbudila, čeprav bi morda kdo naivno pričakoval nasprotno, zaradi novo ponujene tematike, pa tudi domnevno večje količine časa za samotno in poglobljeno snovanje". To ne pomeni, da prebrana besedila ignorirajo trenutno najbolj žgočo svetovno temo. Nasprotno, precejkrat se omenja, včasih pomeni dogajalni okvir ali vsaj ozadje, nekaj pa je tudi besedil, ki se je lotevajo scela in frontalno.

Žirija meni tudi, da ni mogoče trditi, da nastajajoča slovenska dramatika ni odzivna na impulze sveta, v katerem se poraja, precej težav pa ima pri iskanju primerne perspektive, tako fabulativne kot scenske, za upodabljanje teh impulzov. To velja tudi za večne teme, kjer prav tako relacije pogosto ostajajo v okviru splošnega in se le težko prebijajo k individualizaciji likov.

Maja Šorli. Foto: Nada Žgank /PGK
Maja Šorli. Foto: Nada Žgank /PGK

Tema boja za socialno pravičnost
Eden bolj stimulativnih dramskih ambientov za slovenske dramske pisce je fantastično-utopični ali celo pravi znanstvenofantastični. Zdi se, da tema boja za socialno pravičnost, ki je bila močno navzoča v pisanju dosedanjega časa, slabi, v ospredje pa prihaja tema mogočega ali nemogočega bega iz "metaforičnega ubikvitarnega lockdowna", so še sporočili člani letošnje žirije.