Čeprav je dogajanje Visoške kronike postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme, in sicer tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic ter preganjanje protestantov po veliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi lastne težave. Foto: SNG Drama Ljubljana
Čeprav je dogajanje Visoške kronike postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme, in sicer tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic ter preganjanje protestantov po veliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi lastne težave. Foto: SNG Drama Ljubljana

V začetku junija je bila v Poljanah na ogled dramatizacija v poljanskem narečju, ki jo je pripravilo domače kulturno društvo, drevi ob 19. uri pa bo pred dvorcem na Visokem nastopila torej ljubljanska Drama. Tako bodo v pristnem ambientu tega posestva nastopili s predstavo, pod katero se kot režiser podpisuje Jernej Lorenci.

Sorodna novica Visoška kronika v SNG Drami: vzdržati razmahnjenost vse te kronike

Predstava o iskanju ljubezni
Režiser je ob premieri dejal, da gre za predstavo o iskanju ljubezni: "Gre točno za to, kako ljubiti." Predstava je od premiere januarja lani doživela že skoraj 50 ponovitev, gostovanje v okolju, v katero je dogajanje postavljeno, pa sta posebna čast in doživetje, so povedali ustvarjalci uprizoritve.

Igralka Nina Ivanišin je poudarila, da k temu gostovanju pristopajo povsem drugače, saj bodo gostovali na posestvu, ki je polno Kalanovih in Tavčarjevih zgodb. Igralec Klemen Janežič pa je ocenil, da bo gostovanje na Visokem vrhunec predstave. "Mislim, da se tega vsi izredno veselimo in da je to en najlepših dogodkov za konec gledališke sezone," je dejal.

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja – čeprav je zaradi prezgodnje pisateljeve smrti ostal nedokončan – za eno najboljših del v slovenski književnosti. Tavčar je namreč načrtoval še drugi in tretji del. Foto: Mladinska knjiga
Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja – čeprav je zaradi prezgodnje pisateljeve smrti ostal nedokončan – za eno najboljših del v slovenski književnosti. Tavčar je namreč načrtoval še drugi in tretji del. Foto: Mladinska knjiga

Predstava je zastavljena kot "intimno spektakelska", je povedal igralec Aljaž Jovanović in pojasnil, da na oder stopajo kot igralci, ne kot liki, ter da pripovedujejo Visoško kroniko in skozi zgodbo prehajajo v različne like. V predstavi igrata še Tamara Avguštin in Janez Škof.

Pri postavitvi je sodelovala režiserjeva stalna avtorska ekipa, ki jo sestavljajo dramaturg Matic Starina, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, skladatelj Branko Rožman, oblikovalec luči Pascal Merat, koreograf Gregor Luštek in lektorica Tatjana Stanič. Kot asistenta režiserja sta tokrat sodelovala Mirjana Medojević in August Braatz.

Poljanci se radi spominjajo Tavčarja
Dejavnosti ob praznovanju stoletnice Visoške kronike je pozdravil tudi župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, ki je spomnil na odličen odziv, ki ga je ob stoletnici nastanka, pred dvema letoma, na Visokem požela uprizoritev Cvetja v jeseni.

Postopno obnavljanje dvorca
"Všeč mi je, da postaja to čudovito okolje v Poljanski dolini predvsem prostor kulture in druženja,"
je poudaril Čadež in spomnil, da so v zadnjih letih vložili že precej naporov v prenovo in oživitev dvorca, to bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Najnovejša pridobitev na posestvu pa je kavarna, ki so jo uradno odprli v začetku meseca. Po besedah župana pa je občina v sedmih letih v postopno prenovo dvorca vložila že milijon evrov.

Kmečki dvorec iz 17. stoletja se nahaja nedaleč od Poljanske Sore. Foto: Občina Gorenja vas - Poljane
Kmečki dvorec iz 17. stoletja se nahaja nedaleč od Poljanske Sore. Foto: Občina Gorenja vas - Poljane