Predstava, ki je od premiere 5. septembra 2004 pa do danes navdušila več kot 67.848 gledalk in gledalcev in je med gledališkimi kritiki ter pedagoškimi delavci naletela na dober odziv, je otrokom odprla vrata tudi v svet sodobnega plesa in fizičnega gledališča. In da bi jim Kekčevo zgodbo še bolj približala, jo je vpela v zgodbo urbanih mulcev, ki se na dvorišču igrajo svojo najljubšo igro.

Gibalno premetanko, za katero je besedilo po motivih znanih pripovedk Josipa Vandota napisala Draga Potočnjak (Pehtino besedilo pa Olga Grad), je zrežiral in skoreografiral Branko Potočan. Igralska zasedba se vsa leta uprizarjanj, razen nekaj občasnih vskokov, ni spremenila.

Kekca igra Dušan Teropšič, plašnega Rožleta Ivan Peternelj, slepo Mojco Romana Šalehar, nerodnega Brinclja Draga Potočnjak, Pehto zdaj že upokojena članica Mladinskega gledališča Olga Grad in strašnega Bedanca Matej Recer. Predstava Kekec je osvojila zlato paličico za režijo in koreografijo (2005) ter nagradi 14. kotorskega festivala otroškega gledališča (2006) za vlogo Pehte in za režijo.

Slovenska klasika
Letošnji prejemnik bršljanovega venca, ki ga za umetniške (neigralske) dosežke podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), Ivan Peternelj je o Rožletu povedal: "Po vseh teh letih moj Rožle še vedno povzroči obilo smeha in radosti pri otrocih v dvorani. Še vedno divje kričijo, ko se mu Bedanec med hvalisanjem približuje in ga hočejo tako rešiti pred tem, da bi ga ujel. Ta fenomen me vedno znova preseneti in me na neki način spodbudi za igro, me spomni na njeno čudežno moč."

"Kekec je slovenska klasika, simbol za pogum in dobro voljo. V naravi otroka, človeka je, da se poistoveti s pozitivnim junakom. Na neki način gre že skoraj za slovenskega mitološkega junaka, ki izhaja iz preprostega okolja. Je pogumen, predrzen in pravičen fant. V eni roki nosi sonce, v drugi zlati smeh," je sklenil Peternelj.

Brincelj ostane nem
Avtorica besedila Draga Potočnjak je za Brinclja, ki ga je igrala, dejala, da je edini junak, ki je popolnoma izmišljen, čeprav nosi ime po Vandotovem liku. Pa še nekaj ga loči od drugih: na odru ne spregovori niti besede. "Glede na to, da sem napisala besedilo za tega našega Kekca, je očitno, da ga za svojo vlogo, za Brinclja, nisem. Ni bilo časa, ker sem nalogo, da napišem besedilo, dobila tako pozno. Brincelj je zato ostal nem. A je zato le še bolj skrivnosten. Najprej mi ni bilo všeč, potem pa sem začela uživati v tem, da ne govori," je pojasnila.

"Rad pomaga in vse deli z drugimi. In tak bo tudi ostal. Celo če bi mu kdo kaj hudega storil, ne bo postal maščevalen in ne bo nikogar sovražil. Je človeški v najlepšem pomenu besede," je opisala Brinclja.

Kekec - brihten in pogumen
"Kekec je neustrašen in pameten, iskriv in zanimiv, druge zna spraviti v smeh in verjame, da se dá vsako težavo v življenju premagati. Saj se jo dá! Z dobro voljo, ki je najbolja!" je Potočnjakova dejala o glavnem protagonistu.

Matej Recer, ki v predstavi igra Bedanca, je hudomušno dejal, da se mu je z leti približal predvsem telesno in da mu ga je v veselje igrati še danes, le malo bolj zadihan je kot pred leti. Kekčevo priljubljenost pripisuje zlasti dvema lastnostma, "ki bi ju vsi radi imeli: je brihten in pogumen".