Gre za surrealno potovanje v mistično mesto Tar, skozi alkimistični cirkus sanj; v iskanju nemogoče geste s prizadevanjem oživiti neživo, kljubovati agresiji neke sedanjosti. Izpostaviti, kako utopična je sama resničnost in njeni mehanizmi tvorjenja smisla. Kako nemogoče je to, da smo, je predstavo opisal njen režiser Jan Krmelj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Gre za surrealno potovanje v mistično mesto Tar, skozi alkimistični cirkus sanj; v iskanju nemogoče geste s prizadevanjem oživiti neživo, kljubovati agresiji neke sedanjosti. Izpostaviti, kako utopična je sama resničnost in njeni mehanizmi tvorjenja smisla. Kako nemogoče je to, da smo, je predstavo opisal njen režiser Jan Krmelj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Utopia
V glavnih vlogah nastopata Aljaž Jovanovič in Polona Juh. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Predstava, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, je sanjski spev nemogočega iskanja izgubljene izkušnje in iskanja raja, zgodba o iskanju ljubezni in verjetju ter hommage in pozdrav v Franciji živečemu znamenitemu španskemu dramatiku Fernandu Arrabalu in njegovemu videnju sveta skozi disfunkcionalnost, drugačnost in razliko.

V predstavi igrajo Polona Juh, Aljaž Jovanović, Uroš Fürst, Klemen Janežič in Tina Vrbnjak.

Besedilo uprizoritve Utopia je sestavljeno iz odlomkov Arrabalove igre Fando in Lis (Fando y Lis) v prevodu avtorja koncepta in režiserja Jana Krmelja in iz besedil, ki sta jih poleg njega napisala dramaturginja in soavtorica strukture Katja Markič in Tibor Hrs Pandur, vključena pa je tudi pesem Ezre Pounda Dekle (A Girl) v prevodu Miklavža Komelja. V Utopii sledimo dvema razgrajenima zgodbama, ki predstavljata svet pred obstojem nasilja: svet pred izgonom in pred žrtvovanjem.

Krmelj verjame, da je temelj in hkrati pogoj umetnosti in življenja nedovršenost – nenehno iskanje utopije, nečesa, kar je neuresničljivo in se nikoli ne izpolni. "Utopijo nam ponuja tudi gledališče, saj kot drugi, tuj prostor razpre človeku nečloveško, utopično." Kot je poudaril na predstavitvi dela, se moramo brutalnosti in objektivni resničnosti zoperstaviti z občutljivostjo in nežnostjo. "Ne smemo se bati lepega."