Na posnetku s prizorišča lahko slišimo tudi začudene medklice obiskovalcev muzeja, ki so se na lokaciji znašli ravno v času intervencije. Foto: Zajem zaslona
Na posnetku s prizorišča lahko slišimo tudi začudene medklice obiskovalcev muzeja, ki so se na lokaciji znašli ravno v času intervencije. Foto: Zajem zaslona

Platno, ki ga je v 16. stoletju naslikal Leonardo da Vinci, slovi kot eno najprepoznavnejših umetniških del na svetu, hranijo pa ga v slovitem Louvru – in sicer za neprebojnim steklom, zato ni bilo možnosti, da bi sama slika utrpela kakšno škodo.

Videoposnetek s kraja incidenta je pokazal 24-letno in 63-letno protestnico, ki glasno opozarjata na "pravico do zdrave in trajnostno pridelane hrane" ter trdita, da "je naš kmetijski sistem načet". Preplezali sta tudi ograjico, ki preprečuje približevanje sliki, in dvignili roki v salutiranju podobni gesti. Ko so v muzej prispeli policisti, sta bili obe aretirani.

Mlajša aktivistka je nosila belo majico, na kateri je ime okoljevarstvene skupine Riposte Alimentaire (Prehrambeni odziv). Gibanje Riposte Alimentaire spada pod isto krovno mrežo protestnih organizacij iz 12 držav kot npr. Just Stop Oil in Extinction Rebellion.

"Gesta državljanskega odpora"
V izjavi za tiskovno agencijo AFP je organizacija zapisala, da akcija predstavlja "začetek kampanje državljanskega odpora z jasno zahtevo – zahtevo po socialni varnosti trajnostno pridobljene hrane".

V francoski prestolnici so bili v zadnjih dneh sicer priča več protestom kmetovalcev, ki protestirajo proti zaostritvi okoljske regulative, pa tudi proti pritiskom trgovcev na drobno na cene. V petek so protestniki s traktorji zaprli vse glavne ceste v Pariz in iz njega ter pred vladne stavbe nagmadili smrdljive kmetijske odpadke.

Z juho v muzej
Za zdaj ostaja vprašanje, kako je protestnicama v muzej sploh uspelo pretihotapiti juho – vsi večji svetovni muzeji in galerije so precej zaostrili natančno pregledovanje torb, odkar so aktivisti začeli redno napadati slavna umetniška dela (Monetove Senene kopice so denimo leta 2022 v Potsdamu preživele napad s pire krompirjem, Van Goghove Sončnice pa pred tem v Londonu polivanje s paradižnikovo juho. V madridskem Pradu so se protestniki z lepilom prilepili na Goyeve slike.)

"Kaj je najpomembnejše?" ste med drugim kričali aktivistki. "Umetnost ali pravica do zdrave in trajnostno pridelane hrane?" Foto: AP

Ministrica akcijo obsodila
Na incident se je že odzvala ministrica za kulturo Rachida Dati, ki je v objavi na omrežju X izrazila svojo podporo osebju Louvra in poudarila, da se "iz nobenega razloga ni upravičeno spravljati na Mono Lizo", ki je "del naše dediščine in pripada naslednjim generacijam".

V Louvru so sobo, v kateri visi Mona Liza, začasno zaprli za javnost, in se lotili čiščenja.

Slika, ki so jo ukradli, polili s kislino in obmetavali s torto
Mona Liza je z neprebojnim steklom zavarovana že od zgodnjih petdesetih let: takrat jo je namreč poškodoval vandal, ki mu jo je uspelo politi s kislino.

Leta 2019 so v muzeju steklo zamenjali za takšno, ki manj ovira vidnost, in tako obiskovalcem ponudili boljši pogled na platno.

Leta 2022 je 24-letnik, preoblečen v žensko na invalidskem vozičku, v sliko vrgel kos smetanove torte, takrat v okviru okoljskih protestov. "Pomislite na Zemljo, obstajajo ljudje, ki uničujejo Zemljo," je kričal ob tem.

Zelo slavno poglavje v zgodovini Mone Lize je bilo tudi leto 1911: svetovna javnost je zgroženo spremljala vesti o tem, da je bila slika ukradena. Vincenzo Peruggia, ki je bil v muzeju zaposlen, se je čez noč skril v omarico in si tako ustvaril priložnost za krajo slike. Pri tem je imel precej robinhudovski motiv – sliko je hotel "vrniti v njeno domovino". Zmotno je namreč mislil, da je sliko iz Italije odpeljal Napoleon kot toliko drugih italijanskih mojstrovin, ki so danes v zbirki muzeja Louvre. V resnici je Da Vinci sliko prinesel s seboj iz Italije v Francijo, kjer jo je dokončal leta 1516, tri leta pred svojo smrtjo.

Peruggio so ujeli dve leti pozneje, ko je sliko poskušal prodati trgovcu s starinami v Firencah. Odslužil je sedem mesecev zaporne kazni, "kraja stoletja" pa je samo še pripomogla k slovesu in javni fascinaciji nad sliko.

Foto: AP
Foto: AP

Že skoraj 50 let ni zapustila muzeja
Sliko, odkar so jo leta 1804 razstavili v muzeju Louvre, le redko premikajo. Že 45 let ni zapustila muzeja, premikanju slike zaradi njene krhkosti tudi močno nasprotujejo kustosi v muzeju. Nazadnje je potovala leta 1974 v Rusijo in na Japonsko, leta 1964 pa je bila v ZDA razstavljena kljub ostremu nasprotovanju kustosov.