Natečaj je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ljubljana, v sodelovanju z revijo Primus in Zvezo kulturnih društev Slovenije. 84 še neobjavljenih pisem, ki so bila lahko dolga do 4000 znakov s presledki, sta strokovno pretresli književnica in prevajalka Aleksandra Kocmut ter pesnica in literarna kritičarka Veronika Šoster. Vsa nagrajena pisma bodo objavljena v reviji Primus.

Zmagovalno pismo Katarine Juvančič:

Draga za-obljubovalka, za-obljubnica, za-obljubkinja (izberi tisto, ki ti najbolj pristoji),
glej, takšni časi so, da se še pisma razprejo v pesmi. Morda zato, da vsaj skozi vrstice in kitice izgledamo malo večji, čeprav nas je v resnici vsak dan malo manj. Morda zato, ker za-obljube delajo dolg, dolgovi pa se kopičijo kot neplačane položnice, ki jih lahko pokrijejo le še raztrgani žepi solidarnosti in sočutja tantadrujev, katere se mora po “befelu” sajveškogavse še žive zakopavati zato, da ne bi kdo zavohal vse te grabežljive prestrašenosti lastne minljivosti sajveškogavse. Morda zato tako težko padamo skozi vse te obljube začetkov in brezkončno čakanje koncev.

Morda ti zato ne morem ničesar obljubiti.
Razen te pesmi.

obljubim, da ničesar ne obljubim

ne obljubim, da ne bo bolelo
vse to rojevanje
umiranje
vse to brušenje faset vmesnosti
ki jih je semantika za vsakdanjo rabo
oglagolila v
životariti preživljati živeti
nekje znotraj vsake besede
je nekdo še –živ
tudi ko za njim ostane le še ločilo
prazna vrstica ali nov odstavek
ko razpade skelet priredij, prilastkov in veznikov
se po papirju valjajo le še podredja
odvisniki
predmetni odvisniki
“čas ozdravi, kar boli”
ne pa ne
čas se po-čas-i vrašča v rane preteklika
tuli robanti benti preklinja modruje
zdravite se sami
čas vre kot prajuha v katero si upaš pomočiti
samo roževinasti izrastek levega palca
ker te je strah
da si da nisi da boš da ne boš predebela prestara prenasičena preambiciozna prehitra prevzetna premaknjena prekurjena presrana prejebana
da boš pre
v tem svetu je namreč vse pre več pre malo pre daleč pre blizu
ta svet je s pre pretežak
temu svetu gódi skrbno načrtovana ravnopravšnjost
zaobljube pač nerade koitirajo z vnaprej položenimi računi
ki si jih kalkulirala takrat, ko je bil svet še novorojenec
nepolulan nepokakan z nepodrtim kupčkom
v katerem ni bilo nobenega pre
v katerem je plavala praznina, ki je v odsevu prazne lune zagledala samo sebe
in obljubila, da ničesar več ne obljubi
nikomur
še najmanj pa sebi