V največji promocijski akciji slovenskih muzejev in galerij je sodelovalo 80 ustanov ter 84 dislociranih enot in spominskih sob. Letos prvič sodeluje 11 ustanov, ob muzejih in galerijah tudi arhivi in univerze s svojimi razstavnimi programi.

Med 18. uro in polnočjo je bilo mogoče odkrivati, kaj se v vseh teh prostorih dogaja v nočnih urah, raziskovati muzejske in galerijske zaklade, prisluhniti koncertom ter se udeležiti vodstev, delavnic in predavanj.

Predsednica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije Alenka Černelič Krošelj je zagotovila, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za prepoznavnost slovenskih muzejev in galerij, ki ponujajo izjemne zaklade kulturne dediščine. "Skupnost muzejev Slovenije si vse od začetka obstoja ob drugih ciljih prizadeva tudi za promocijo kulturne dediščine. V tem kontekstu je bila pred 20 leti tudi prvič organizirana Poletna muzejska noč," je sredi tedna na novinarski konferenci v Mariboru povedala nova predsednica predsedstva te organizacije Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice, ki je na tem položaju nasledila dolgoletno direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandro Berberih Slana.

Prireditev že nekaj let koordinira mariborski Muzej narodne osvoboditve. Koordinatorka Poletne muzejske noči Simona Tripkovič, ki po petih letih zapušča to funkcijo, je poudarila, da bodo na voljo programi za otroke in odrasle, vsak obiskovalec bo lahko našel nekaj zase. Akciji se po njenih besedah letos pridružuje enajst ustanov, ki doslej še nikoli niso sodelovale pri tem projektu. Med njimi je Univerza na Primorskem, medtem ko je bila Univerza v Mariboru že prej del tega. "Kaže, da se je akcija usidrala med nas, ki delamo v kulturnih ustanovah, in tudi med obiskovalce," je dejala. "Sodelujoči so tudi letos pripravili izredno raznolik program, od odprtij muzejev in razstav do koncertov in branja. Na voljo bodo programi za otroke in odrasle, vsak obiskovalec bo lahko našel kaj zase," je še povedala koordinatorka.

Podrobnosti programa so dostopne na spletni strani Skupnosti muzejev Slovenije in na Facebookovi strani Poletna muzejska noč.

Že 11. se poletni muzejski noči pridružuje tudi državni zbor, v katerem si bodo obiskovalci kot vsako leto doslej lahko ogledali freske Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do obdobja po koncu druge svetovne vojne ter letos še razstavo o treh desetletjih razvoja in delovanja državnega zbora.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor pripravljajo dogodke na štirih lokacijah, pri tem pa bodo prvič odprli za javnost Trafiko ob parku.

Dobra obiskanost Poletne muzejske noči je po besedah Alenke Černelič Krošelj znamenje, da

si ljudje želijo obiskati kulturne ustanove in prireditve v živo. Medtem ko so bili muzeji in galerije prejšnji dve leti zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, primorani na različne načine omejevati obisk in svoje delovanje, v zadnjih dveh mesecih opažajo povečan obisk. "Ponekod je obiskovalcev celo več, kot smo bili vajeni pred korono," je povedala. Po njenih besedah so veseli, da so se vrnili tudi šole in turisti.

Velik osip obiskovalcev zaradi pandemije covida-19, a se vračajo

Če je obiskovalcev muzejev in galerij na poletno noč običajno veliko, je v zadnjih dveh letih na obiskovanje muzejev in galerij zelo vplivala pandemija covida-19. Slovenski statistični urad je tako ob poletni muzejski noči pripravil posebno objavo, ki kaže, da je leta 2020 kar okoli 94 odstotkov muzejev in galerij sporočilo, da je bila njihova dejavnost okrnjena. Triinsedemdeset odstotkov jih je hkrati navedlo, da so jih razmere spodbudile k drugačnim oblikam dejavnosti. Muzeji in galerije so leta 2020 pripravili 893 razstav, kar je manj kot leto pred tem, ko jih je bilo 1406.