Album je nastal pod taktirko producenta Butcha Viga. Foto: RCA
Album je nastal pod taktirko producenta Butcha Viga. Foto: RCA

Ker tudi tokrat ni bilo nikakršnih znamenj, da bi se izneverili tradiciji, se morda kdo sprašuje, čemu se sploh ukvarjati z njihovimi albumi, ko pa je že vnaprej dokaj jasno, kaj lahko od njih pričakujemo. Kot da bi tudi sami začutili, da so postali že predvidljivi s svojo prepričljivostjo, so tokrat ubrali nekoliko drugačno pot. Napovedali so vrnitev h koreninam in se odločili za nekaj izjemno zanimivih sodelovanj ter tako sprožili posebno zanimanje za tokratni plošček.

Z vrnitvijo h koreninam so mislili smrtno resno, saj se niso vrnili le h garažnemu zvoku, ampak dobesedno v garažo. Album so namreč posneli v Grohlovi garaži, produciral pa ga Butch Vig. To je prvo Grohlovo sodelovanje s tem izjemnim alterrockovskim producentom po dveh desetletjih, ko je Vig (so)ustvaril zvok albuma Nevermind. In če smo že smo pri Nirvani, ne moremo mimo naslednjega glasbenega gosta. V skladbi I Should Haven Known bas odigra nihče drug kot Krist Novoselic, kar je njuno prvo glasbeno srečanje po razpadu Nirvane! Seveda so Grohl, Novoselic in Vig v I Should Haven Known vnesli duh drugih časov in drugih zasedb in že samo ta skladba bi s svojo plemenito staromodnostjo lahko upravičila obljube o retropristopu.

Iz podobnega testa je tudi melodična, skorajda himnična, surovo zvočna Dear Rosemary, kot plod sodelovanja z Bobom Mouldom, še enim uglednim akterjem ameriškega alternativnega rocka. Za napovedni singel White Limo pa se celo zdi, da se pri njegovem ustvarjanju Grohl in bržkone Pat Smear, ki mu je skladba naravnost pisana na kožo, nista ustavila pri Nirvani, ampak sta šla še korak dlje. Iz Seattla v Washington DC in Los Angeles, iz gandža v hard core punk, v osemdeseta, k svojima prvima bendoma Scream in Germs!

Poleg treh najbolj izpostavljenih skladb preostanek sedmega studijskega albuma Foo Fightersov odlikujejo vsebinsko pestre, raznolike pesmi temelječe na tipičnem Foo Fighterskem pristopu. Tudi po njihovi zaslugi Wastling Light, ki ga v splošnem zaznamuje občasno povsem nedvoumen, drugič nekoliko prikrit, a še vedno očiten vpliv zvoka Nirvane, spada v sam vrh njihove ustvarjalnosti.

Ocena: -5; piše: Dušan Jesih