Zvesto nadaljevanje klasičnega, šolskega heavy metala. Foto: MMC RTV SLO
Zvesto nadaljevanje klasičnega, šolskega heavy metala. Foto: MMC RTV SLO

Ne pozabimo, da so Metalsteel kljub štirim izdanim albumom in zavidljivi koncertni kilometrini še vedno zelo mlad bend, ki je s prvencem Usoda udaril že v zgodnjih najstniških letih. In da so kljub svoji mladosti že dalj časa osrednji lik in gonilna sila domačega kovinostrugarstva. Vsaj tistega bolj mainstreamovskega, če ta izraz sploh lahko uporabimo v povezavi s heavy metalom.

Entertainment je trši, zanimivejši, tudi kakovostnejši album od mehkega, medlega predhodnika Bad In Bed. K temu sta najbrž pripomogla tudi sodelovanje zasedbe pri projektu Sabbath Judas Sabbath in intenzivno druženje z njegovim vodjem Jamesom Rivero. To vsaj posredno potrjuje tudi dejstvo, da je Rivera odpel ravno skladbo Let Me Be Your Guide. Ugledno ime ameriškega metala je zares pravi vodnik, ki je bend izkušeno usmerjal do četrte zgoščenke.

Tudi na Entertainment Metalsteel ostajajo zvesti klasičnemu, šolskemu heavy metalu. Deset avtorskih skladb je narejenih povsem skladno s pravili. Imajo glavo in rep, vmes pa močne kitarske rife, natančno odmerjene solaže, razgibano ritmiko, prepričljive vokalne linije in zapeljive refrene. Iz njih vrejo energija, moč in pompoznost. Dodajmo še kakovostne aranžmaje, profesionalno produkcijo, uigranost, zanesenjaštvo in samozavest benda in samo še korak smo oddaljeni od metalskega paradiža.

Velik korak, kajti pogled s strani razkrije tudi nekaj slabših plati Razvedrila. Tematika skladbice, recimo ji kar popevke, United By Metal je tako prežvečena in nepotrebna, da ne potrebuje dodatnih komentarjev. Ne prepričajo niti z besedili. Že res, da so banalna besedila nekakšen žanrski zaščitni znak, a to še ne pomeni, da ne bi veljalo vsaj poskusiti zaobiti klišejev. Še najbolj problematično pa je dejstvo, da se ob poslušanju albuma druga za drugo ponujajo, že kar vsiljujejo, številne, preštevilne reference. Ne očitam jim kopiranja, zgolj pretirano vztrajanje znotraj zastavljenih okvirov. Že majhen pogled čez ozek žanrski plot bi jih iz rubrike predvidljivo prestavil v povsem drugačne dimenzije glasbenega dojemanja, kjer bi se njihov nesporni potencial prav gotovo lahko v celoti razmahnil.

Ocena: +3; piše: Dušan Jesih