Dobro zasnovane skladbe povečini ostajajo nedodelane, domiselne ideje pa ne v celoti uresničene. Trboveljskemu triu, ki prepleta samosvoje poglede na zapuščino post punka in novega vala s sodobnimi trendi britanskega indie rocka, na album zopet ni uspelo prenesti vseh potencialov, ki jih kaže na živih nastopih.

Ker na celotni plošči ni niti ene potencialne radijske uspešnice, je (pre)mehka produkcija še toliko bolj nelogična, saj jim je odvzela vso neposrednost, s katero prepričajo na koncertih.

Ocena: +3; piše Dušan Jesih