Na drugem albumu eksperimentalne britanske zasedbe pevec Hayden Thorpe rad pokaže, da lahko brez težav 'prekljaplja' med falsetom in globokim, grobim glasom. Foto: Domino Records
Na drugem albumu eksperimentalne britanske zasedbe pevec Hayden Thorpe rad pokaže, da lahko brez težav 'prekljaplja' med falsetom in globokim, grobim glasom. Foto: Domino Records

Že njihov prvenec Limbo, Panto je izmamil nasmešek vsem, ki so ga imeli priložnost slišati in spoznati skupino. Lahkotno, toda nikakor ne plehko ali votlo ozvezdje elektronske pop ritmike in intelektualne lirike, ki ne glede na tematski značaj ohranja tudi zelo visoke pevske standarde Haydena Thorpa. Povedano drugače: vsi, ki ste privrženci pevskih umetnin Antonyja Hegartyja iz skupine Antony & The Johnsons ali pa ste se navdušili nad njegovim gostovanjem pri skupini Hercules And Love Affair - za vas je skupina Wild Beasts pravi naslov.

O tem, kakšen pevski potencial je, je dovolj zgovorno priča fascinacija Davida Hilla, glasbenega direktorja londonskega Bach Choira, ki je Thorpa ocenil z čisto petko in ga seveda povabil v bolj resne glasbene vode. Do takrat lahko le uživamo v glasbenem potovanju (All The Kings Men, Hooting & Howling, When I'm Sleepy), ki skupino Wild Beasts resda locira v splošni trend nostalgije po osemdesetih. A za razliko od večine posnemovalcev se oni ukvarjajo predvsem z novimi aranžerskimi prijemi in dokaj sproščeno vstopajo na ta teritorij. Teritorij, ki se razteza od Nine Simone, prek Kate Bush, pa vse do … Wild Beasts. Poleg Thorpa je treba zagotovo omeniti še producenta Richarda Formbyja, ki je najbolj zaslužen za ustoličenje termina "nothern enigma".

Ocena: 4; piše Miroslav Akrapović