Še vedno je jutri je italijanska komična drama režiserke Paole Cortellesi. Film je prejel tri nagrade na filmskem festivalu v Rimu in je najuspešnejši film v italijanski blagajni leta 2023. Foto: IMDb
Še vedno je jutri je italijanska komična drama režiserke Paole Cortellesi. Film je prejel tri nagrade na filmskem festivalu v Rimu in je najuspešnejši film v italijanski blagajni leta 2023. Foto: IMDb

Filmski prvenec z naslovom Še vedno je jutri (C'e ancora domani) italijanske igralke in režiserke Paole Cortellesi je v sosednji Italiji presegel vsa pričakovanja. Po podatkih Cinetela iz 28. decembra je film Cortellesi v Italiji v letu 2023 dosegel največ zaslužka in je celo presegel svetovni fenomen poletja, Barbie v režiji Grete Gerwig.

Še vedno je jutri se je uvrstil na peto mesto v deseterici najbolj dobičkonosnih italijanskih filmov od leta 1995
Po podatkih italijanske tiskovne agencije Ansa je črno-bel film, v katerem Cortellesi režira in igra, po prodanih vstopnicah v Italiji zaslužil 32 milijonov 250 tisoč evrov, medtem ko Barbie zaostaja za dobrih 125 tisoč evrov. Na tretjem mestu je film Oppenheimer Christopherja Nolana, a oddaljen že za slabih 5 milijonov evrov.

Še vedno je jutri je v kinematografe prišel 26. oktobra, potem ko je otvoril rimski filmski festival. Film pripoveduje o ženski emancipaciji v povojnem času, prvem zgodovinskem glasovanju za ženske 2. junija 1946. V ospredju so žene, dekleta in njihov boj za pravice, ki jo režiserka pripoveduje skozi zgodbo treh zelo običajnih žensk.

Paola Cortellesi z nagrado občinstva za film Še vedno je jutri na podelitvi nagrad 18. rimskega filmskega festivala v Rimu 28. oktobra letos. Foto: EPA
Paola Cortellesi z nagrado občinstva za film Še vedno je jutri na podelitvi nagrad 18. rimskega filmskega festivala v Rimu 28. oktobra letos. Foto: EPA

Film so navdihnili stari klasiki, ki na lahkoten način govorijo o težkih obdobjih
V pogovoru z Walterjem Veltronijem za Corriere della Sera je Cortellesijeva na vprašanje, ali je pričakovala takšen uspeh, odgovorila: "Sanjala sem o polnih dvoranah in veliki emocionalni katarzi. Ko smo ga pisali z Giulio Calendo in Furiem Andreottijem, smo si rekli, kako popolno ravnovesje med emocijami prikazuje film Življenje je lepo Roberta Benignija, filmu, ki sem ga imela zelo rada prav zaradi njegove sposobnosti, da pripoveduje najstrašnejšo tragedijo sveta." V tem smislu jo je inspiriral tudi Chaplinov Veliki diktator. "Svet, ki je zapadel v grozljivo vojno, je bil v tem filmu predstavljen z neverjetno lahkotnostjo, kot napihljiva žoga, s katero se je despot igral, kot bi bila njegova stvar".