Društvo slovenskih pisateljev (DSP) se je v začetku tedna v javnem pismu, ki ga je naslovilo na direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) RS Dimitrija Rupla, spraševalo glede strategije nastopa Slovenije kot častne gostje na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je največji knjižni sejem na svetu.

Letošnji Frankfurtski knjižni sejem je bil med 20. in 24. oktobrom. Foto: EPA
Letošnji Frankfurtski knjižni sejem je bil med 20. in 24. oktobrom. Foto: EPA
Sorodna novica Društvo slovenskih pisateljev zaskrbljeno zaradi priprav Slovenije na Frankfurt 2023

Rupel je v današnjem odgovoru zapisal, da se Dušan Merc v javnem pismu ne moti le glede osebe, "ki si jo je izbral za svojo diskreditacijo", ampak praktično o vseh rečeh, ki jih navaja. Po Ruplovih besedah je bistveno to, kar je predsednik DSP-ja zapisal v zadnjih vrsticah pisma, v katerih je izrazil skrb zaradi delovanja po "trenutno vladajoči politični opciji".

Frankfurtski knjižni sejem

Pismo, ki je "potrkalo na odprta vrata"
Direktor JAK-a nadalje poudarja, da je Merčevo pismo tako rekoč "potrkalo na odprta vrata oz. je bilo nepotrebno". In dodaja, da po nekaterih formulacijah sklepa tudi, da je "bolj kot plod resnega zanimanja za knjigo plod nekakšne medijske kampanje". Rupel je ob tem opomnil, da so na zastavljena vprašanja in domneve, ki so bile izpostavljene v prispevku v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija, obširno odgovorili 21. oktobra na spletni strani JAK-a. (Zapis najdete tukaj.)

V nadaljevanju pisma odgovarja še na Merčeva "nenavadna" vprašanja. Po besedah direktorja JAK-a se strategija agencije ne spreminja, saj je odvisna od kohezijske pogodbe, ki jo je direktor podpisal julija 2021. Sicer pa je po lastnih besedah prizanesljiv glede zamenjav na vodilnih mestih v slovenski kulturi, tudi glede svoje – sicer neaktualne – zamenljivosti.

Odločitve sprejemata on kot direktor in svet JAK-a, ki se glede Frankfurtskega sejma posvetujeta z najuglednejšimi strokovnjaki za leposlovje, stvarne knjige in mladinske publikacije. Vizija je povezana z ambicijo, da bi Evropi prikazali Slovenijo in njeno kulturo v realni, zanimivi in prepričljivi luči. Nemškega kuratorja Matthiasa Göritza je izbrala garnitura, ki je ni več. Slovenskega kuratorja Igorja Grdino, ki je po odstopu nadomestil Amalijo Maček, pa je po več posvetih izbral direktor in nato še potrdil svet JAK-a.

Sprva je bilo načrtovano, da bo Slovenija častna gostja sejma v letu 2022. Vendar je Kanada zaradi lanskih pandemičnih razmer zaprosila, da bi se njeno častno gostovanje zamaknilo za eno leto, in tako so se vsa že načrtovana častna gostovanja na sejmu zamaknila za eno leto. Foto: EPA
Sprva je bilo načrtovano, da bo Slovenija častna gostja sejma v letu 2022. Vendar je Kanada zaradi lanskih pandemičnih razmer zaprosila, da bi se njeno častno gostovanje zamaknilo za eno leto, in tako so se vsa že načrtovana častna gostovanja na sejmu zamaknila za eno leto. Foto: EPA

Rupel je zapisal še, da slovenski založniki včasih odklanjajo pomoč agencije za knjigo, vendar je pomoč na voljo vsem založnikom, ki so vsi, brez izjeme, prejeli vabila, večinoma pa so tudi poslali ponudbe, ki bodo posredovane nemškim založnikom.

Nemško agencijo je predlagal nemški kurator in ji bodo dodali še katero. Besede "sosed na oblaku" so bile izbrane iz pesmi Edvarda Kocbeka in so že bile uporabljene za naslov pesniške antologije, ki jo pripravljata Göritz in Aleš Šteger, vendar premalo povedo o Sloveniji kot celoti. Satovju besed najbrž ni mogoče pripisati ruralnosti, kvečjemu napol pozabljeno slovensko lastnost delavnosti in zdravega življenja v sožitju z naravo – ima pa satovje/omrežje po Ruplovem mnenju še kup modernih pomenov in ponuja odlične oblikovalske rešitve za paviljon na tem največjem knjižnem sejmu na svetu.

Dimitrij Rupel je zanimanje za vodstveno funkcijo v JAK-u izrazil prav v povezavi s častnim gostovanjem Slovenije na sejmu v Frankfurtu.
Dimitrij Rupel je zanimanje za vodstveno funkcijo v JAK-u izrazil prav v povezavi s častnim gostovanjem Slovenije na sejmu v Frankfurtu. "Treba je s tem poskrbeti za nekatere mednarodne povezave in tako naprej, se pogajati, da tako rečem, za slovenske interese tudi v tujini, česar sem vajen," je povedal maja letos v Radijskem dnevniku Radia Slovenija. Foto: BoBo

Naivno prepričanje, da bo tujina slepo sprejela ljubljanske predloge
Rupel je prepričan tudi, da je ideja, da bo tujina slepo sprejemala ljubljanske predloge – čeprav bi jih potrjeval DSP – naivna. Ko gre za Frankfurt 2023, načrtuje JAK tudi celostno grafično podobo nastopa Slovenije kot častne gostje. "Seveda je in bo tudi poslej imel DSP v svetu JAK-a svojega predstavnika oziroma predstavnico. Višino sredstev za Frankfurt je določila kohezijska pogodba, JAK pa si bo prizadeval še za dodatna sredstva in spremljavo drugih ministrstev. Priprave JAK-a niso obremenjene z ideološko navlako, kaj šele, da bi na tem področju tekmovale z DSP-jem," je svoj zapis sklenil direktor JAK-a.