V svojem znanstvenem in strokovnem opusu zapušča Stiplovšek več kot 450 bibliografskih enot, v katerih najdemo tako poljudne članke kot tehtne razprave. Objavljal je v vseh slovenskih osrednjih znanstvenih revijah in številnih zbornikih, prav tako v tujini, beremo ga lahko tudi v samostojnih publikacijah in monografijah.

Stiplovškovo znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo sta bila vedno tesno povezani. "Bil je iskan in cenjen mentor, ki je pomembno vplival na študijsko pot večine zgodovinarjev srednje in starejše generacije, ki se ukvarjajo s sodobno zgodovino. Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela pa je dejavno sodeloval tudi pri soupravljanju filozofske fakultete in pri delovanju številnih strokovnih ustanov," so zapisali na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so sporočili žalostno vest. Zaslužni profesor je bil sodelavec oddelka vso kariero.

Miroslav Stiplovšek se je rodil leta 1935 v Ljubljani, osnovno šolo pa končal v Domžalah, od koder so bili njegovi starši. Gimnazijo je zaključil v Kamniku, nato pa na filozofski fakulteti vpisal študij zgodovine, ki ga je končal leta 1960. Leto pozneje se je po krajšem delu arhivarja na takratnem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani zaposlil na filozofski fakulteti kot asistent za zgodovino novejše dobe prvega profesorja na katedri za sodobno zgodovino, Metoda Mikuža. Na oddelku je ostal do svoje upokojitve leta 2002. Leta 1972 je napredoval v docenta, leta 1976 v izrednega profesorja in leta 1981 v rednega profesorja. Predaval je predmete iz zgodovine Slovencev in jugoslovanskih narodov med obema svetovnima vojnama.

Od 60. let 19. stoletja do konca druge svetovne vojne
Raziskoval je zgodovinske teme, ki kronološko spadajo v čas od šestdesetih let 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. V doktorski disertaciji je začel preučevati problematiko razvoja in delovanja strokovnih sindikalnih organizacij na Slovenskem na prehodu iz avstrijskega v jugoslovanski državni okvir in v prvih povojnih letih. Pozneje je raziskave problematike nato razširil na obdobje od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne ter z njimi pomembno poglobil slovensko socialno zgodovino. Ukvarjal se je tudi z nekaterimi vprašanji oboroženega in političnega boja proti nemškemu okupatorju na zahodnih območjih Štajerske in vzhodnem delu Gorenjske. Najpomembnejše delo tega drugega raziskovalnega področja je obsežna monografija Šlandrova brigada (1971). Kot tretji del njegovega raziskovalnega dela je treba omeniti, da se je prvi lotil načrtnega preučevanja dejanskega položaja Slovencev v prvi Jugoslaviji med vojnama.

Spoštovan in cenjen sogovornik
Kot je ob njegovem sedemdesetem jubileju v Stiplovškovem zborniku zapisal kolega Dušan Nećak, je profesor Stiplovšek spadal med tiste manj vidne, a vedno prisotne dolgoletne akademske učitelje filozofske fakultete, ki so do svoje upokojitve vedno "mislili z glavo" fakultete. Domala ni bilo organa fakultete, v katerem profesor Stiplovšek ne bi zapustil svoje sledi. "Povsod je bil spoštovan in cenjen sogovornik, saj gre v številnih primerih prav njemu zasluga, da so se težave reševale hitreje ali pa do njih sploh ni prišlo. Vsi ga poznamo kot neomajnega branilca interesov FF-ja, vendar nikoli na račun drugih. Le najstarejši kolegi pa se bodo spomnili tudi njegovega uspešnega dela za dobro FF-ja, ko je pred desetletji kot republiški poslanec konkretno pomagal fakulteti iz težkega materialnega stanja," beremo v Nećakovem zapisu.

Pomembno je tudi Stiplovškovo pedagoško delo. Sodeloval je pri skoraj vseh študijskih programih podiplomskih študentov novejše zgodovine, mentorsko delo pa je iz slovenske zgodovine med vojnama opravil pri devetih doktorskih disertacijah, s čimer je pomembno prispeval k usposabljanju raziskovalcev za delo na Inštitutu za novejšo zgodovino, v visokošolskih zavodih, arhivih in muzejih.

Za svoje delo je prejel vrsto priznanj. Leta 2003 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja, tri leta pozneje pa mu je Republika Slovenija za življenjsko delo in pomemben prispevek k znanstvenoraziskovalnemu in pedagoškemu delu podelila najvišje državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Njegovo delovanje je zaznamovalo tudi lokalno okolje. V "domačih" Domžalah je bil dejaven v kulturnih organizacijah in kraj tudi zgodovinopisno obravnaval. Občina Domžale mu je v znak hvaležnosti podelila naziv častnega meščana.

Strokovnjak širokega znanja, ki je znal biti prijatelj
Slovenska zgodovina je izgubila priznanega univerzitetnega profesorja, zgodovinarja in strokovnjaka, enega najpomembnejših slovenskih zgodovinarjev za novejšo dobo. Stiplovškovi kolegi pa ob njegovem znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu cenijo še nekaj. "V slovenskem zgodovinopisju so njegove sledi jasno zaznavne, njegovi prijatelji pa ga še posebej cenimo zato, ker zna biti prijatelj. Katera od naštetih njegovih lastnosti je pomembnejša, ni pomembno, pomembno je, da jih ima vse," so zapisali ob profesorjevi 60-letnici.

Kot so ob objavi Stiplovškovega slovesa zapisali na zgodovinskem oddelku, se je na fakulteto vselej rad vračal. "Tisti, ki smo prišli za njim, smo ga z veseljem srečevali na hodnikih, v knjižnici ali ob kavi. Spominjali se ga bomo po njegovi iskrivosti, širokem znanju, številnih anekdotah in tehtnih nasvetih, ki pa jih je delil le, kadar smo ga zanje prosili. Profesorja, sodelavca in prijatelja bomo pogrešali in ohranili v najlepšem spominu," so sklenili.