Predstavili bodo dela njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.

Razstava bo na ogled do 10. februarja prihodnje leto.

Za dela Zorovićeva zadnjega ustvarjalnega obdobja je značilna neklasična oblika nosilca slike. Gre za tako imenovana oblikovana platna, sestavljena z več prelomi.
Njegova platna niso več pravokotna, temveč večdelno sestavljena iz trikotnikov, trapezov in drugih večkotnikov, ki so med seboj razklani z ločnico, je ob omenjeni razstavi pojasnila umetnostna zgodovinarka Klaudija Cigole.

Zorović z nekaterimi naslovi svojih del in obliko platen namiguje na javna naročila monumentalnih spomenikov, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zrasli po nekdanji Jugoslaviji.

Sicer tudi njegova dela "drezajo in želijo postati monumentalna". Zorović pa v ikonografiji "ostaja zvest motiviki pobiralcev smeti in nas z njihovimi herojskimi gestami nagovarja k razmisleku o potrošniški družbi in odnosu do sodobne umetniške produkcije", je še zapisala Cigoletova.

Marko Zorović se je leta 1973 rodil v istrskem Pulju. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tam je leta 1997 diplomiral in leta 2000 še magistriral. Med letoma 1998 in 2000 je bil asistent stažist za predmetni področji anatomija in prostorske zasnove, nato je tri leta deloval samostojno. Pripravil in vodil je več likovnih delavnic in tečajev. Občasno se ukvarja z restavriranjem slikarskih del, s knjižnim ilustriranjem in z risanjem ter rekonstruiranjem arheoloških najdb. Živi in ustvarja v Križevcih na Goričkem.