Šlo naj bi za eno od skic marmornega bloka, ki ga je umetnik potreboval v času dela v Sikstinski kapeli, njeno vrednost pa so v dražbeni hiši ocenili na nekaj manj kot 10.000 ameriških dolarjev.

Takšna skica je preveč mimobežno ustvarjena reč, da bi jo avtor podpisal. Vendar pri Christie'su so prepričani, da je kvadrat s pripisom prav Michelangelovo delo. Odkritje ni zares novost. Papir s skico je del večjega kompleta, ki je bil leta 1986 prodan na dražbi Christie'sa v Londonu.

Italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik Michelangelo je že v svojem času zaslovel kot eden največjih umetnikov in takšen status ohranil vse do danes. Foto: Wikipedia
Italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik Michelangelo je že v svojem času zaslovel kot eden največjih umetnikov in takšen status ohranil vse do danes. Foto: Wikipedia

Dražbeni katalog je že takrat omenjal majhen kvadrat, ki je "verjetno delo Michelangela", vendar pa atribucija ni vzbudila večjega zanimanja.

Eden najbolj cenjenih renesančnih kiparjev, slikarjev in arhitektov naj bi med delom na znameniti stropni poslikavi v Sikstinski kapeli v Vatikanu (poslikave so nastale med letoma 1508 in 1512) ustvaril številne majhne skice, na katerih je slikal tip marmornih blokov, ki jih je potreboval. Ena teh skic (na njej je še napis simile – podobno) naj bi bila prav ta, ki gre aprila na dražbo.

Skica, ki jo je podaril Michelangelov potomec
Do novega odkritja skice so po poročanju AFP-ja strokovnjaki dražbene hiše prišli med preučevanjem risbe nekega drugega umetnika tistega časa. Med proučevanjem so po besedah vodje oddelka za risbe starih mojstrov dražbene hiše Christie's Stijna Alsteensa videli prilepljen majhen kos papirja z risbo in pismom. V pismu z datumom 3. november 1836 je umetnikov zadnji neposredni potomec Cosimo Buonarroti zapisal, da ponuja "priloženi esej" svojega "slavnega prednika Michelangela" siru Johnu Bowringu, bodočemu guvernerju Hongkonga, čigar podpis je viden na dnu lista papirja.

Umetnik veliko svojih skic zažgal
Veliko Michelangelovih skic in risb je bilo izgubljenih, saj jih je umetnik zažgal leta 1564, nedolgo pred svojo smrtjo. Tiste, ki so se ohranile, so prišle pozneje v hrambo muzeja Casa Buonarroti, ki so ga vzpostavili v hiši, kjer je v Firencah bival Michelangelo. Kar nekaj takšnih del na papirju je prišlo v različne roke, saj je imel Buonarroti navado prijateljem in znancem ponujati majhne fragmente s skicami svojega slavnega prednika.

Sorodna novica Odkrita Michelangelova risba golega moškega je dejansko študija za fresko v Sikstinski kapeli

Danes je po Alsteensovi oceni v zasebnih rokah le malo Michelangelovih risb in rokopisov. Eno teh so odkrili v zadnjih letih. Gre za študijo za eno od moških figur za stropno fresko v Sikstinski kapeli. Nastala naj bi leta 1512, torej ob končevanju veličastne poslikave. Risba je povezana z moško figuro v boju z bronasto kačo, gre pa za eno rekih ohranjenih risb za posamezne dele sikstinske stropne poslikave.

Michelangelovo skico s kvadratom bodo prihodnji postavili na ogled v newyorških prostorih dražbene hiše Christie's. Predstavili jo bodo v sklopu razstave starih mojstrov, ki jo odpirajo prihodnji petek.