Na novo odkrita pekarna, kjer so sužnji v antičnih Pompejih mleli žito in pripravljali kruh. Foto: Thomson Reuters
Na novo odkrita pekarna, kjer so sužnji v antičnih Pompejih mleli žito in pripravljali kruh. Foto: Thomson Reuters

Soba, v kateri je obratovala pekarna, je po poročanju Reutersa majhna in z izjemo majhnih, visoko ležečih oken z rešetkami brez dostopa do zunanjega sveta. Edini izhod iz prostora vodi v atrij hiše, neposrednega dostopa na ulico pa nima niti hlev, kar je bila v tovrstnih hišah sicer redkost. Po mnenju direktorja Pompejev Gabriela Zuchtriegla je bila soba več kot očitno namenjena posameznikom, ki niso imeli pravice do svobode gibanja. Na tleh so bile najdene izdolbene sledi, narejene, da bi preprečile drsenje vprežnih živali na gladkem kamnu, saj so svoje delo zavezanih oči opravljale tudi več ur.

"Ta kraj nam govori o zelo negotovih življenjskih razmerah zasužnjenih ljudi in živali, izkoriščanih za to mučno delo," je dejal Zuchtriegel. "To je najbolj šokantna stran starodavnega suženjstva in njegovega surovega nasilja," je še dodal.

Obrabo različnih vdolbin je mogoče pripisati neskončnim ciklom, ki so se izvajali v skladu z določenim vzorcem, zasnovanim z namenom poenotenega gibanja živali okoli štirih tesno stisnjenih mlinskih kamnov.

Freske, ki so jih arheologi maja odkrili v atriju hiše v regiji IX v Pompejih. Foto: EPA
Freske, ki so jih arheologi maja odkrili v atriju hiše v regiji IX v Pompejih. Foto: EPA

Hiša je bila v času izbruha vulkana v renovaciji
Odkrita soba je del večje hiše, ki naj bi bila v času izbruha vulkana v procesu renovacije. Kot je bilo takrat v navadi, je tudi dotična stavba razdeljena na bivalni prostor, okrašen s freskami četrtega pompejanskega sloga, in prostor, namenjen delu, kjer je bila najdena pekarna. Prav tam so arheologi odkrili tudi posmrtne ostanke treh žrtev izbruha vulkana, kar dokazuje, da je bila stavba kljub renovaciji v uporabi.

Prostor je bil odkrit v Regiji IX, Insula 10, kjer potekajo izkopavanja kot del večjega projekta, namenjenega zavarovanju in utrjevanju pobočij, ki obdajajo še neraziskana območja starodavnega mesta Pompeji, je v izjavi za javnost zapisalo italijansko Ministrstvo za kulturo.

Med posmrtnimi ostanki žrtev, ki so se ob izbruhu vulkana zatekle v pekarno, so arheologi odkrili dve ženski in eno otroško okostje. Foto: EPA
Med posmrtnimi ostanki žrtev, ki so se ob izbruhu vulkana zatekle v pekarno, so arheologi odkrili dve ženski in eno otroško okostje. Foto: EPA

O življenju sužnjev v Pompejih je pisal tudi Apulej
Priča trdemu delu sužnjev, ki so takrat predstavljali večino populacije, je bil Apulej, pisatelj iz 2. stoletja našega štetja, katerega pričevanja so zbrana v njegovem delu Metamorfoze oz. Zlati osel. V njem Apulej pripoveduje o izkušnji glavnega junaka Lucija, ki je bil spremenjen v osla in prodan mlinarju.

Na novo odkriti prostor s svojimi dokazi o težkem in brutalnem življenju sužnjev dopolnjuje zgodbo, ki bo od 15. decembra predstavljena na razstavi Drugi Pompeji: navadna življenja v senci Vezuva v Palestra Grande v Pompejih. Razstava je posvečena vsem posameznikom, ki so oblikovali to in druga slavna mesta, vendar jih je zgodovina žal pozabila.

Pompeji ležijo ob vznožju Vezuva, ki je izbruhnil leta 79 našega štetja in celotno mesto pokopal pod vulkanskim prahom in pepelom. Foto: MMC RTV SLO
Pompeji ležijo ob vznožju Vezuva, ki je izbruhnil leta 79 našega štetja in celotno mesto pokopal pod vulkanskim prahom in pepelom. Foto: MMC RTV SLO

Pompeji, ki ležijo ob vznožju vulkana Vezuv, nekaj manj kot 30 kilometrov jugovzhodno od Neaplja, so predstavljali dom približno 13.000 ljudem. Leta 79 našega štetja je izbruhnil vulkan, po moči enakega več atomskim bombam, zaradi katerega je ostalo mesto skupaj s prebivalci zakopano pod plastmi pepela in prahu.