33. Vilenica si bo namreč v prvem tednu septembra med drugim zastavljal vprašanje pisanja in preživetja v 21. stoletju. Organizatorji so prepričani, da se tema ne dotika le avtorjev, ampak tudi drugih družbenih skupin, ki se dandanes borijo za eksistenco.

Na avtorja usmerjen literarni festival
Kot meni podpredsednik žirije Aljoša Harlamov, je Vilenica kot festival srednjeevropske literature eden tistih festivalov v Sloveniji, ki je najbolj usmerjen na avtorja. Ti se danes, ko svet zaznamujejo hitri načini komunikacije, na "staromoden način" med seboj družijo ter izmenjujejo poglede in ideje, na enak način pa jih lahko spozna tudi občinstvo, je še prepričan Harlamov.

20 avtorjev za 20 dogodkov
Letos bo festival gostil 20 avtorjev, ki jih bo mogoče srečati na prav toliko dogodkih. Torkova dopoldanska uvertura v Ljubljani bo po besedah Harlamova predstavila tri najpomembnejše: lanskega dobitnika nagrade vilenica Jurija Andruhoviča, letošnjega dobitnika Ilijo Trojanowa in slovensko avtorico v fokusu Mojco Kumerdej. Prvega bo spremljal prevod knjige Moskoviada, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi, zadnja bo pri ameriški založbi Dalkey Archive Press dobila angleški prevod zbirke kratkih zgodb Fragma.

Naslovni temi Vilenice Pisati in preživeti bo posvečena okrogla miza v Lipici, ki bo po oceni predsednice žirije Lidije Dimkovske poleg povedanega v uvodu tudi zelo osebna, saj bo govorila o materialnem položaju avtorjev, o katerem jih po navadi nihče ne vpraša. Soočila bo njihove pisateljske in tudi življenjske izkušnje o tem, v kakšnih materialnih pogojih živijo in se preživljajo v določenih delih Evrope.

Tema je izjemno dragocena, saj bo postavljena tudi v kontekst ne le finančnega, temveč splošnega stanja, ki se povezuje s politiko, politiko migracij in ne nazadnje kulturno politiko. Na ta način bo, kot je prepričana, ponudila vpogled v širšo družbeno resničnost v Sloveniji in Evropi, še meni Dimkovska.

Književniki kot podjetniki v očeh države
Tudi podpredsednici Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira skupaj s Kulturnim društvom Vilenica, Gabrieli Babnik, se zdi tema pomembna v času, ko časopisi izginjajo, ko se zapirajo oddelki za književnost in ko se določeni programi ukinjajo. To je po njenih besedah povezano s statusom umetnika v slovenskem in evropskem prostoru. Sama je prepričana, da bi družba pisatelju morala priznati odločitev za to izbiro, "ne glede na to, da nas država dojema kot podjetnike".

Malta, letošnja država v središču
33. Vilenico bosta pospremila tudi zbornik s predstavitvijo del povabljenih avtorjev in antologija sodobne književnosti na Malti, letošnje države v središču. Med sodelujočimi avtorji v zborniku bodo na sami prireditvi izbrali dobitnika vileniškega kristala, že danes pa so razglasili dobitnico pisateljske štipendije Srednjeevropske pobude. Za svoj romaneskni prvenec jo bo prejela moldavska pisateljica, pesnica in novinarka Maria-Paula Erizanu.

Povezava slovenskih krajev s Trstom
Festival bo z literarnimi branji povezal devet slovenskih krajev in bližnji Trst, prvič bo gostoval v Kočevju, in sicer v bunkerju Škrilj, strogo varovanem vojaškem območju, do katerega bo mogoče priti le pod nadzorom in v organizaciji lokalnega zavoda Kočevsko. Vileniški dogodek je drugi kulturni dogodek na tem prizorišču z več kot 300 metrov podzemnih rovov, potem ko so ga lani odprli javnosti za turistične oglede, je še povedala direktorica lokalnega zavoda Kočevsko Vesna Malnar Memedovič.

33. festival Vilenica lahko med 4. in 9. septembrom obiščete v Ljubljani, Kočevju, Kopru, Sežani, Celju, Hrastniku, Lipici, Štanjelu, Lokvi in Trstu.