V tamkajšnjem Sorbskem muzeju so postavili na ogled obsežen razstavni projekt Barve daljave – Slikar Ante Trstenjak in Lužiški Srbi, za katerega je vrsto del posodila tudi Umetnostna galerija Maribor.

Ante Trstenjak, Lužičanka, okrog 1928, akvarel na papirju, 60 x 47,5 cm. Foto: UGM
Ante Trstenjak, Lužičanka, okrog 1928, akvarel na papirju, 60 x 47,5 cm. Foto: UGM
Pogled na razstavo Barve daljave – Slikar Ante Trstenjak in Lužiški Srbi v Sorbskem muzeju v Budyšinu. Foto: UGM
Pogled na razstavo Barve daljave – Slikar Ante Trstenjak in Lužiški Srbi v Sorbskem muzeju v Budyšinu. Foto: UGM

Na življenjski poti Anteja Trstenjaka (1894–1970) prepotujemo celo vrsto evropskih krajev. Začela se je v skromnih razmerah domače prekmurske vasi, nadaljevala v svetovljanskih prestolnicah tedanje Evrope, kot so Gradec, Praga, Zagreb, Dunaj in Pariz, končala pa se je v Mariboru, kjer je umetnik sklenil svoje življenje, tam pa je zapustil tudi lep del svojega opusa.

Posebno mesto med njegovimi obiski ima pokrajina Lužiških Srbov (Sorbov) na vzhodu današnje Nemčije. Trstenjak jo je prvič obiskal leta 1928 in navdušile so ga bogate in zelo raznolike narodne noše, ki so jih v tistem času nosila dekleta in žene.

Prek prijateljev iz Prage je Lužice večkrat obiskal in slikal praznike, običaje, vedute, portrete. Ustvaril je veliko skic in akvarelov narodnih noš in lužiške pokrajine, na osnovi katerih je umetnik pozneje ustvarjal v ateljeju.

Ante Trstenjak, Budyšin, 1929, olje na platnu, 71,5 x 91,5 cm. Foto: UGM
Ante Trstenjak, Budyšin, 1929, olje na platnu, 71,5 x 91,5 cm. Foto: UGM
Elza Kasimir Oeltjen, Avtoportret, 1922, olje na platnu, 63 x 36 cm. Foto: UGM
Elza Kasimir Oeltjen, Avtoportret, 1922, olje na platnu, 63 x 36 cm. Foto: UGM

Umetnostna galerija Maribor je za razstavo posodila 36 umetniških Trstenjakovih del, 15 kosov dokumentarnega gradiva iz umetnikove zapuščine, umetnikovo slikarsko stojalo in umetnikov portret izpod rok kiparja Gabrijela Kolbiča.

Trstenjakova dela bodo nekdanje življenje Lužiških Srbov v Sorbskem muzeju osvetljevale do 5. maja prihodnje leto, zatem bo razstava potovala v Narodni muzej v Pragi in na koncu, leta 2022, še v Umetnostno galerijo Maribor.

Popravljanje pogleda na umetnost, ko so bile iz njega izključene ženske
Še na dve slikarski imeni, ki sta ustvarjali na Štajerskem, opozarjajo tujino dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Gre za umetnici, Elzo Oeltjen Kasimir (1887–1944) in Fredy Koschitz (1914–2001), ki ju predstavljajo na ustvarjalkam posvečeni razstavi Dame imajo prednost! Umetnice na Štajerskem 1850–1950 v Neue Galerie v Gradcu. Na ogled so dela 60 umetnic, ki nagovarjajo s svojimi življenjskimi zgodbami in pričujejo o pogojih dela.

"Takih zgodb je veliko, svet pač ni črno-bel"

Tako Neue Galerie Graz nadaljuje s popravljanjem pogleda na zgodovino likovne umetnosti. Razstava in spremni katalog prvič ponujata vpogled v umetnost avtoric na Štajerskem od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Postavitev bo odprta do 21. februarja prihodnje leto.

Anton Nowak, Rettenstein pri Filzmoosu, 1905, olje na lepenki, 30 x 41 cm. Foto: UGM
Anton Nowak, Rettenstein pri Filzmoosu, 1905, olje na lepenki, 30 x 41 cm. Foto: UGM
Zora Plešnar, Na Vršiču 2, 1983, črno-bela fotografija na papirju. Foto: UGM
Zora Plešnar, Na Vršiču 2, 1983, črno-bela fotografija na papirju. Foto: UGM

Svoje planinske pokrajine pa so iz UGM-a začasno poslali v Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Do 22. novembra bodo tam na ogled dela Antona Gvajca, Maksa Kavčiča, Zore Plešnar in Antona Nowaka.

"Navsezadnje to pripada javnosti." Sto vrhuncev UGM-a in zakaj potrebujejo stalno razstavo.