Razstava bo za javnost na ogled od četrtka, 18. novembra 2021, pa vse do 20. februarja 2022.

25. oktobra je namreč minilo 140 let od rojstva Pabla Picassa (1881–1973), enega najpomembnejših umetnikov v zgodovini in pionirja umetnosti 20. stoletja.

Razstava je bila zaradi močnega naliva, ki je poplavil Moderno galerijo, prestavljena v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, kjer bodo na ogled ilustracije tega velikega umetnika, ki so nastale okoli sredine prejšnjega stoletja.

Ilustracije so prikaz, kako je Picasso pristopil k vprašanju ilustriranja različnih literarnih zvrsti oziroma ilustrirane knjige, "ki se bolj kot ne lahko že približuje knjigi umetnika, zlasti pri vključevanju pisave, rokopisa oziroma pisanja, ki gre ponekod neposredno v risanje ali slikanje in posledično vse bolj stran od običajnega razumevanja ilustriranja, predvsem kot predstavnega dopolnila pripovednosti," je zapisal Marko Jenko.

Izbor ilustracij oziroma grafik nam poleg morda vsebinsko in formalno bolj značilnih ali nemudoma prepoznavnih primerov ponuja tudi tri, ki nam predstavo o Picassu znajo nekoliko zasukati, so zapisali ob predstavitvi razstave.

Tako velja poudariti predvsem primera ilustracij Pierra Reverdyja in Luisa de Góngore. Prvega zato, ker gre ob bližnjem pogledu pravzaprav za arabeskne, dekorativne variacije stikov in prepletov osnovnih elementov črte ali poteze, pike, kroga, skoraj kot "oponašanje" pisanja in pisave, ki postane sestavni del tako knjige kot ilustracije, če je o ilustraciji sploh še mogoče govoriti.

"Pisanje prehaja v risanje in slikanje, pri čemer se oddaljuje od pomenskega ali berljivega, kot da bi bila ločila in črke naenkrat osamosvojeni od svojih funkcij, kot znamenja nekega ekscesa samega pisanja ali pisave, ki gre v plastično dojemanje zapisanega. Pisava dobi na debelini, slojevitosti, a je oropana pomena, mesto ilustracije pa je premeščeno, in to na samega pesnika," je še zapisal Kustov razstave, ki dodaja, da je izvod Reverdyjeve poezije edini na svetu z Reverdyjevim lastnoročnim posvetilom prijatelju Rogerju Briellu.

Izjemen pomen Picassovega grafičnega opusa

Pablo Picasso se je z grafiko ukvarjal brez prestanka: od prvih poskusov z jedkanicami, ki segajo v leto 1899, pa do leta 1973, ko je umrl. Ustvaril je zelo obsežen opus, v katerem srečamo vse tehnike, povezane z umetniško reprodukcijo (jedkanica, suha igla, gravura, lesorez, litografija, linorez), dosežki pa so bili večinoma pionirski zaradi visoke ravni in osebnega pečata eksperimentiranja. V njegovem opusu so ilustrirane knjige samostojno področje.

Picassove prve ilustracije so večinoma nastale kot posledica srečanj in prijateljstev s pesniki in pisatelji, njegovimi sodobniki, s katerimi je vzdrževal trajne stike, pogosto tudi večdesetletne, delil njihovo čutenje in zamisli, ne glede na razlike v specifiki izraznih sredstev.