Spominskega dogodka se je udeležila tudi hčerka umorjenega Lojzka Bratuž. Foto: Jože Možina, TV Slovenija
Spominskega dogodka se je udeležila tudi hčerka umorjenega Lojzka Bratuž. Foto: Jože Možina, TV Slovenija
27. decembra 1936 so po maši in pevskih vajah v podgorski cerkvi sv. Justa fašisti Bratuža ugrabili in ga na bližnjem sedežu fašistične stranke mučili ter ga prisilili k pitju strojnega olja, pomešanega z bencinom. Foto: Jože Možina, TV Slovenija
Sinočnji program v spomin na 80 let tragičnih dogodkov se je začel z mašo zadušnico, ki jo je daroval goriški duhovnik Marijan Markežič ob somaševanju sovodenjskega župnika Renata Podbersiča in domačega župnika Josipa Caha. Markežič je Bratuža izpostavil kot mučenca in poudaril, da je pred 80 leti božično svetlobo hotela pregnati tema, ki je pahnila v žalost vso Goriško. Foto: Jože Možina, TV Slovenija
false
V Podgori pri Gorici je potekala spominska maša s kulturnim programom ob 80-letnici zastrupitve slovenskega zborovodje in narodnega delavca Lojzeta Bratuža. Foto: Jože Možina, TV Slovenija
V spomin Bratožu, žrtvi fašizma

27. decembra 1936 so po maši in pevskih vajah v podgorski cerkvi sv. Justa fašisti Lojzeta Bratuža ugrabili in ga na bližnjem sedežu fašistične stranke mučili ter ga prisilili k pitju strojnega olja, pomešanega z bencinom. Razlog je bil le v tem, da je neutrudno vodil in širil slovensko zborovsko petje.

Bratuž je potem v hudih mukah umrl 16. februarja 1937. Dan pred smrtjo so mu domači fantje pred goriško bolnišnico zapeli njegovo priljubljeno rusko narodno pesem Kraguljčki, ki jo je sam priredil. Bratuževa žrtev simbolizira obupen boj primorskih Slovencev za ohranitev slovenskega jezika in pesmi.

Primorsko je 1918 zasedla Italija kot nagrado za napad na svojo dotedanjo zaveznico Avstro-Ogrsko leta 1915. Italijani so takoj prelomili obljube o spoštovanju kulture tujerodnega prebivalstva in začeli čedalje bolj brezobzirno potujčevanje, ki se je sprevrglo v pravo histerijo.

Slovencem so poitalijančevali imena in priimke, prepovedali so slovenske šole, slovenski jezik na javnih mestih in tudi slovensko pesem. Uničevali so tudi slovenske gospodarske ustanove, zadruge, tako da je moralo na tisoče rojakov zapustiti primorsko zemljo.

Edino zatočišče je ostala cerkev, zato je bilo Bratovževo delovanje trn v peti tamkajšnjim fašistom, ki so ga že leta 1929 prvič zaprli. Bratuž je bil cenjen zborovodja, zato ga je zadnji slovenski goriški nadškof Frančišek B. Sedej imenoval za nadzornika cerkvenih zborov na Goriškem.

Morilci niso bili kaznovani
Storilci za umor niso bili nikoli kaznovani, čeprav je oblast vedela, kdo so fašisti, ki so to storili. Še več, zaprli in mučili so tudi Lojzetovo ženo Ljubko Šorli, učiteljico in pesnico, ki je v spomin na trpljenje in moža spisala vrsto pretresljivih pesnitev.

Lojzeta Bratuža so morali na skrivaj pokopati na goriškem pokopališču, saj so se oblasti bale upora ljudi. Na njegovi sedmini je imel mašo duhovnik Filip Terčelj, Bratužev prijatelj in še eden v vrsti najagilnejših narodnih buditeljev pod fašizmom, ki je moral zbežati v Jugoslavijo, a je pozneje, leta 1946, postal žrtev komunističnega nasilja.

Maša zadušnica v spomin na tragične dogodke
Sinočnji program v spomin na 80 let tragičnih dogodkov se je začel z mašo zadušnico, ki jo je daroval goriški duhovnik Marijan Markežič ob somaševanju sovodenjskega župnika Renata Podbersiča in domačega župnika Josipa Caha. Markežič je Bratuža izpostavil kot mučenca in poudaril, da je pred 80 leti božično svetlobo hotela pregnati tema, ki je pahnila v žalost vso Goriško.

Kulturni program v organizaciji Prosvetnega društva Podgora ob sodelovanju s Slovensko katoliško prosveto iz Gorice je vseboval recitale Ljubke Šorli, ki so jih izvajale Sanja, Kea in Vanja Vogrič, in zborovske skladbe MePz Vrtojba z dirigentom Zdravkom Lebanom. Odličen slavnostni govor pa je imela profesorica slovenščine v zamejstvu Slavica Radinja, ki je spomnila na lik Lojzeta Bratuža, ki ostaja trajni navdih vsem, ki se trudijo za slovenstvo.

Domači mešani pevski zbor Mirka Špacapana je pod vodstvom dirigenta Petra Piriha ob koncu na koru tenkočutno zapel Bratuževe Kraguljčke, kar je bil vrhunec spominske slovesnosti, ki je marsikoga ganil do solz, saj je v tej pesmi veliko simbolike, ki Lojzeta Bratuža povezuje z zatiranjem generacij primorskih Slovencev.

Spominskega dogodka se je udeležila tudi hčerka umorjenega Lojzka Bratuž, ki je podoživljala očetovo trpljenje v podgorski cerkvi pred 80 leti: "Glej, tu, v tej cerkvi se je to zgodilo ... in to človeka zelo pretrese. Hvaležna in presenečena sem nad tolikšnim odzivom in tako lepim programom. Treba se je spominjati in iz tega črpati energijo za naš narod za naprej, za prihodnost," je dodala Bratuževa.

Zgodba v seriji Pričevalci
Očetova in njena zgodba bo na sporedu v seriji Pričevalci na prvem programu Televizije Slovenija v torek. 3. januarja, ob 23.05.

V spomin Bratožu, žrtvi fašizma