Za gradnjo visokovodnih nasipov akumulacijskega jezu HE Brežice bo potrebno izkopati in prestaviti ogromne količine različnih materialov. Foto: Goran Rovan
Za gradnjo visokovodnih nasipov akumulacijskega jezu HE Brežice bo potrebno izkopati in prestaviti ogromne količine različnih materialov. Foto: Goran Rovan
false
Gradnja akumulacijskega jezu HE Brežice poteka za zdaj pospešeno. Foto: Goran Rovan
false
Izvajalci dela opravljajo s številnimi gradbenimi stroji. Foto: Goran Rovan
Akumulacijski bazen za HE Brežice v gradnji

Potem ko je bila 22. septembra podpisana pogodba za izgradnjo akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za hidroelektrarno Brežice v vrednosti 4,5 milijona evrov, je izbrani ponudnik - družba Riko takoj začela z obsežnimi gradbenimi deli, ki jih mora končati v 600 dneh - do konca prihodnjega leta.

Dela ob ugodnem vremenu potekajo na vseh desetih kilometrih brežin na obeh bregovih reke Save od Krškega do Brežic po terminskem načrtu, izvajajo pa jih štirje podizvajalci, dva sta iz sosednje Hrvaške – GP Krk in Viadukt. Anton Vetrih, vodja projekta infrastrukturnih ureditev HE Brežice pri javnem podjetju Infra se zaveda, da je rok za dokončanje del zelo kratek in da bo potrebno prestaviti ogromne količine zemlje in peska ter drugih izkopanih materialov. Vetrih o tem pove: »Če upoštevamo dejstvo, da je potrebno v tem času premaknit okoli 500 tisoč kubikov humusne zemljine, ki se bo potem uporabila za izboljšavo kmetijskih zemljišč od Krškega do Brežic, da bodo nasipi narejeni iz izkopanega gramoznega materiala, pri čemer moramo skupno kumulativno premakniti še 6 milijonov kubikov zemljine, poteka gradnja zelo intenzivno. Trenutno imamo na gradbišču okoli 250 ljudi, ki za zdaj v zelo ugodnem vremenu intenzivno delajo predvsem z gradbeno mehanizacijo – 40 bagrov, 30 kamionov, 10 buldžerjev in drugih večjih gradbenih strojev. Vsa dela tudi kontroliramo in smo zato angažirali inštitute IRGO, ZAG in ZRMK.«

Javno podjetje Infra, ki je investitor vseh teh del, pa še vedno nima zagotovljenega vsega denarja za dokončanje del, ki so ocenjena na 65 milijonov evrov. Riko ima za zdaj zagotovljeno financiranje zgolj do konca leta, dodatek k pogodbi pa še ni podpisan, čeprav je državni proračun za leto 2016 že sprejet. Vojko Sotošek, direktor JP Infra zagotavlja, da zaradi tega naj ne bi bilo težav s financiranjem, s kakršnimi so se ubadali tudi pri gradnji akumulacijskega bazena HE Krško. To Sotošek takole pojasni: »Pogodba z Rikom poteka po planu, tako da jo bo ta do konca leta zagotovo izpolnil. V naslednjem letu bomo, kar se tiče financiranja pravzaprav koristili vir, ki je potrjen v proračunu Republike Slovenije za 2016, to je Vodni sklad. V tem trenutka poteka postopek sprejema poslovnega načrta podjetja infra za 2016. Dokument bo sprejela vlada in potem bomo mi imeli zagotovljene tudi pravne podlage za nadaljevanje tega projekta. Za prihodnje leto imamo v tem trenutku potrjenih 31 milijonov evrov, potem pa bomo potrebovali za dokončanje bazena vsaj še 40 milijonov evrov.«

Iz katerega vira bo vlada zagotovila ta denar še ni jasno. Govori se o možnosti koriščenja evropskih sredstev za zagotavljanje poplavne zaščite, kreditih in še o čem. Posavci zato vlado opozarjajo, da naj ta vir poišče čim prej, da ne bo prišlo do zamud pri dokončanju brežiške HE, ki bo družbi HESS, ki gradi elektrarne, povzročila izgubo dohodka, občini izpad koncesnine, krajanom pa dodatne težave zaradi nezgrajene protipoplavne zaščite.

Goran Rovan, TV Slovenija

Akumulacijski bazen za HE Brežice v gradnji