Danes je v Brdih že 35.000 oljk oziroma 130 hektarjev oljčnikov. Foto: Mojca Dumančič
Danes je v Brdih že 35.000 oljk oziroma 130 hektarjev oljčnikov. Foto: Mojca Dumančič
Jakončič
Vicešampion je postal Jadran Jakončič s Huma v Goriških brdih. Foto: Društvo oljkarjev Brda
priznanja
Brici so osvojili 16 zlatih medalj, štiri srebrne in dve bronasti. Foto: Društvo oljkarjev Brda
false
Slovenski oljkarji so na mednarodnem tekmovanju navdušili. Foto: Društvo oljkarjev Brda

Briški oljkar Jadran Jakončič je torej postal podprvak letošnje Masline, obenem je bila njegova briška črnica – avtohtona briška oljka - izbrana za najboljše sortno oljčno olje. Skupaj z Borisom Mariničem s Ceglega sta bila uvrščena tudi med 'top deset', torej v prvo deseterico za sortno ekstra deviško olje. "Prispevek briškega društva oljkarjev, ki združuje več kot 200 članov, od tega jih je pet odstotkov tudi z druge strani meje, je za promocijo Brd izjemnega pomena. Predvsem zato, ker smo eni najmlajših oljkarjev," se uspeha veseli predsednik Društva oljkarjev Brda, Božidar Slivnjak. Oljke v Goriških brdih namreč znova obujajo šele zadnja tri desetletja.

Preporod briškega oljkarstva
Preden se vrnemo k uspehom briških oljkarjev, še kratek skok v zgodovino oljkarstva na briških gričih. Oljčne gaje so v Brdih in sploh na Goriškem krčili že konec 19. stoletja, ko so na tem območju začeli gojiti murve za sviloprejstvo. V bližnjih vasicah Krmin in Podgora so namreč odprli predilnici in tamkajšnji tovarnarji so kmetom za sviloprejke dobro in predvsem takoj plačevali. Zaslužek od oljk pa je bil skromen. Topovsko obstreljevanje v prvi svetovni vojni je oljke zdesetkalo, v obdobju povojne italijanske vladavine so bile oljke še bolj umaknjene na stranski tir. Smrtni udarec oljčnim gajem v Brdih pa je zadala izjemna huda pozeba leta 1929. Oljka je sicer trpežno drevo, ki prenese tudi nizke temperature – toda če te vztrajajo pod lediščem več dni, tudi oljka ne zdrži. Leta '29 se je živo srebro v Brdih spustilo do minus 20 stopinj Celzija, zmrzal je trajala izjemno dolgo – in pomorila skoraj vsa oljčna drevesa. Povojna leta obujanju oljk niso bila naklonjena. Šele v 70. letih prejšnjega stoletja je Bruno Podveršič iz Gradnega znova začel sajenje oljk na briških gričih. Danes, ko je v Brdih že 35.000 oljk oziroma 130 hektarjev oljčnikov, Podveršič upravičeno velja za očeta novodobnega briškega oljkarstva.

Stavijo na črnico in drobnico
Briški oljkarji so še posebej ponosni na svoji dve avtohtoni sorti oljk – na drobnico in črnico. Jadran Jakončič je na letošnji mednarodni Maslini svoj vicešampionski naslov dobil prav za avtohtono briško črnico. Po osvojitvi naslova je Jakončič povedal: "Od 400 oljčnih dreves, kolikor jih imam na treh lokacijah v Brdih, jih je petina avtohtonih sort. Več imam črnice kot drobnice. Drobnica pa je zanimiva tudi zato, ker ji ustrezajo izjemno visoke lege. Tako jo imam v oljčnem nasadu na Vrhovljah-Krasnem na 420 metrih nadmorske višine."

Goriška brda so sploh najsevernejša lega oljčnikov v Sredozemlju. Pravzaprav je to zgornja meja med morjem in alpskimi vršaci, na kateri oljke sploh še uspevajo. Oljkar Boris Marinič s Ceglega, ki je na Maslini prejel štiri zlate medalje in je bil uvrščen tudi med "Top 10", je prepričan: "Tu na naših severnih legah, kjer se oljka stalno bori za preživetje, zagotovo iztisne oziroma dá najboljše iz sebe. Poleg tega jo z morja boža topel zrak, poln joda, z vrha pa pritiska mrzel sever. Tu se zrak meša in nastaja najboljše podnebje za najboljša oljčna olja. Dokazano!"

Briške sorte vzgajajo Italijani
Tudi Boris Marinič v svojih oljčnikih s 320 drevesi stavi na avtohtone briške sorte: "Zasajenih imam sicer kar 25 različnih vrst oljk, toda posebej negujem avtohtone drobnice in črnice. Res pa je, da sadike zanje ne moremo dobiti doma, v Brdih, pri nas v Sloveniji, ampak moramo avtohtone briške sorte kupovati pri sosedih, v Italiji." Zakaj tako, smo vprašali aktualnega predsednika Društva oljkarjev Brda, Božidarja Slivnjaka: "Žal moramo res za naše avtohtone oljke uporabljati italijanske drevesnice, ker svojih nimamo. Z Italijani smo stopili v stik pri našem prvem skupnem čezmejnem projektu 'Uelje 1'. Ko smo v Brdih našli stara oljčna drevesa, so njihovo avtohtonost raziskali in potrdili v italijanskem inštitutu v Spoletu. Potem je bilo treba začeti vzgajati sadike – in ker v Sloveniji nimamo za to specializiranega drevesničarja, smo se dogovorili z drevesničarjem v Veroni, ki s sadikami oskrbuje tudi severno Italijo, Hrvaško in slovensko Istro. Seveda v tej drevesnici vzgajajo oljke za nas - na osnovi v Brdih nabranih cepičev. Upam pa, da se nam bo z našo drevesnico v Biljah vendarle uspelo dogovoriti za vzgojo naših avtohtonih sadik – doma. Tudi zato, ker sta v načrtu zaščita geografskega porekla oljk in registracija avtohtonih oljčnih sort. Drobnica in črnica imata svoji lokaciji določeni z GPS-koordinatami."

Butična kakovost
V Goriških brdih je oljka kot srebrna nit med trto in češnjo, med vinogradi in sadovnjaki. Tu ne gre za velike strnjene oljčne gaje, pač pa za majhne oljčne nasade, za nekaj deset oljk, zasajenih med trtami, med češnjami, na koncu v terase okovanih gričev. Lani so Brici stisnili 21 ton oljčnega olja, kar je 70-odstotna letina. V Brdih nižjih kategorij od ekstra deviškega olja pravzaprav sploh ne poznajo. Pridobljeno je neposredno iz oljk s hladnim stiskanjem pod 27 stopinjami Celzija, ni ne kemijsko ne toplotno obdelano in ne vsebuje nobenih dodatkov. Kakovost – poleg podnebja, kjer se mešata sever in jug - zagotavljata izključno ročno obiranje oljk in izjemno kratek rok predelave. Brici imajo tudi svojo torkljo, in sicer v zadružni vinski kleti. Izračunali so, da je ekonomska cena tega briškega olja 22,5 evra za liter. Sicer pa v Sloveniji porabimo dober liter oljčnega olja na prebivalca na leto, Primorci trikrat več, v Italiji pa 12 litrov na prebivalca na leto.

Oljka, ki vse bolj dohiteva briško češnjo, je vsestransko uporaben sadež. Brici iz oljk pripravljajo tudi namaze, oljčne likerje in kozmetične izdelke. Prav za oljčni liker je na nedavnem mednarodnem tekmovanju oziroma ocenjevanju Intrade, prav tako v Splitu, najvišjo oceno prejel Ivan Jenko iz Medane iz Goriških brd. Oljčne liste priporočajo za čaj, ki pomaga pri povišanem krvnem pritisku. Koščice oljke uporabljajo za kurjavo, saj imajo visoko kalorično vrednost. Razmišljajo tudi o okrasnih oziroma uporabnih izdelkih iz oljčnega lesa.

Zlata oljčna vejica
Po briškem in slovenskem uspehu na splitskem mednarodnem tekmovanju Maslina, po nagradah na splitski Intradi, po uvrstitvi treh slovenskih oljkarjev (Franc Morgan, Peter Pelicon in Vanja Dujc) v najbolj znan svetovni vodnik med oljčnimi olji – vodnik Flos Olei 2016 - je zdaj na vrsti še finale Zlate oljčne vejice. Gre za največje in najpomembnejše slovensko ocenjevanje oljčnih olj. Letos so dobili 67 vzorcev, tudi iz sosednjih Hrvaške in Italije. Nacionalni panel je izbral dvajset najboljših oljčnih olj. V petek, 11. marca, bodo predstavniki treh panelov iz Slovenije, Italije in Hrvaške izbrali najboljšo deseterico – med desetimi vrhunskimi oljčnimi olji pa šampiona. Zanimiva bo primerjava, kako se bodo mednarodno nagrajena oljčna olja z naše Obale in iz Goriških brd odrezala doma.