V Sloveniji je medicinskih sester le 2,5 na 1000 prebivalcev, medtem ko je povprečje v EU-ju nad osem, opozarja dekanka jeseniške Fakultete za zdravstvo. Foto: BoBo
V Sloveniji je medicinskih sester le 2,5 na 1000 prebivalcev, medtem ko je povprečje v EU-ju nad osem, opozarja dekanka jeseniške Fakultete za zdravstvo. Foto: BoBo

Jeseniška šola za zdravstveno nego je nastala na podlagi državne študije iz leta 2005, ko je bilo ugotovljeno, da ob tedaj delujočih treh šolah primanjkuje diplomiranih medicinskih sester. Jeseniška občina in gorenjski ter osrednjeslovenski zdravstveni zavodi, kjer je bilo pomanjkanje kadra največje, so zato podprli pobudo, da se ustanovi četrta visoka šola za program zdravstvene nege.

Od leta 2007, ko je šola sprejela prve študente, je iz nje izšlo že 150 diplomantov. Dekanka Brigita Skela Savič je dejala, da se lahko pohvalijo z izjemno zaposljivostjo, saj se jih več kot 90 odstotkov zaposli že v pol leta po koncu študija.

Študijski programi ostajajo na prejšnji ravni
Preoblikovanje šole v fakulteto na same študijske programe nima vpliva. Ti namreč ostajajo na ravni visoko strokovne izobrazbe. Za univerzitetni program bi morali vsi učitelji zdravstvene nege imeti najmanj doktorat in možnosti za docenturo, kar pa po naši zakonodaji ni mogoče.

Na pomoč tuji strokovnjaki
Da bi vrzel nekoliko zapolnili, so akreditirali magistrski študij, na katerem v tem začetnem obdobju do razvoja lastnih kadrov predavajo tuji strokovnjaki. Magistrski študij ni financiran od države, zato dekanka poziva državo, naj financira programe, ki dejansko doprinašajo k družbi.

Premalo medicinskih sester
Kot je pojasnila dekanka, je v Sloveniji še vedno premalo diplomiranih medicinskih sester. Teh je le 2,5 na 1000 prebivalcev, medtem ko je povprečje v EU-ju nad osem. Obstoječim kadrom v zdravstveni negi je treba omogočiti prehod na višjo izobrazbeno stopnjo, meni.