Valvasorjeva knjižnica se, kot kaže, še ne bo kmalu selila v nove prostore. Foto: Goran Rovan
Valvasorjeva knjižnica se, kot kaže, še ne bo kmalu selila v nove prostore. Foto: Goran Rovan
false
Ana Komočar se je zdaj odločila za tožbo, ker objektov že vrsto let ne more več uporabljati, saj so predvideni za rušitev. Foto: Goran Rovan
false
Evgen Komočar je prepričan, da nakup njihovega zemljišča traja že predolgo, celih 22 let. Foto: Goran Rovan
Zapleti pri gradnji krške knjižnice

V letu 2006 so se v krški občini odločili, da bodo zgradili novo knjižnico. In to med občinsko stavbo in zdajšnjo fakulteto za logistiko oziroma energetiko. V ta namen bi morala občina odkupiti še nekaj zemljišč in podreti obstoječe objekte. Med njimi je tudi zemljišče v lasti Ane Komočar, kjer je bil včasih del gostinskega lokala. Odkupa po več letih dogovarjanj še ni bilo, lastnica pa je zaradi nespoštovanja dogovora že vložila tožbo proti občini, saj je prepričana, da se to že predolgo vleče, in to celih 22 let.

Komočarjevi zatrjujejo, da je občina Krško že leta 1993 hotela odkupiti njihovo zemljišče in na njem zgraditi šolo. To se seveda ni zgodilo, kljub temu lastniki niso mogli teh objektov obnavljati, niti spreminjati, saj so bili namenjeni za rušenje. To je predvideval tudi takratni občinski prostorski načrt. Pozneje so se v krški občini odločili, da bo na tem območja zgrajena nova knjižnica, vendar nakupa po vseh teh letih še ni bilo. Evgen Komočar, sin lastnice in pooblaščenec Ane Komočar še ni obupal, čeprav se mu zdi, da to presega vse meje in da se nekdo z njimi grdo poigrava. Komočar takole pojasni zadnji del zgodbe: "Krški občinski svet je sprejel že tri sklepe v ta namen, da se to odkupi. Opravljenih je bilo več cenitev, na koncu pa je le prišlo do dogovora, da se zemljišče odkupi za 185.000 evrov, za kar je občinski svet sprejel sklep 3. aprila 2014.

Potem pa župan, ki je že segel v roko naši odvetnici, da je kupčija končno sklenjena, ni želel podpisati pogodbe. Objekt je zdaj bremen prost, mi pa ne moremo z objektom razpolagati, niti graditi niti ga uporabljati funkcionalno."

Res pa je, da je marca 2015 prišlo do novih pogajanj z družino Komočar o višini kupoprodajnega zneska. S soglasjem obeh strani je bil ta znižan na 181.800 evrov, vendar se občinski svetniki na korespondenčni seji niso s tem strinjali, tako da je sklep iz leta 2014 še naprej v veljavi, je prepričana Komočarjeva odvetnica Irena Hacin Kölner. Ker je Občina Krško podpis pogodbe zavrnila, so se odločili za tožbo proti njej. Odvetnica o tem pravi: »Predmet pogodbe in višina kupnine sta bila dogovorjena že v začetku leta 2014, soglasje k nakupu je podal tudi takratni občinski svet. Oba pogoja za formalni podpis pogodbe sta bila izpolnjena pravočasno, zato bi le ta morala biti že podpisana. Pričakujemo, da bo sodišče v kratkem razpisalo prvi narog za glavno obravnavo.«

Krški župan Miran Stanko zatrjuje, da nima mandata za podpis te pogodbe v vrednosti 185 tisoč evrov, čeprav so bila sredstva v občinskem proračunu za nakup za letos že zagotovljena. Župan o tej temi pravi: "Seveda se bomo okrog te zadeve verjetno še pogovarjali. Gre predvsem za to, da bi mi na občini želeli zaokrožiti tisto zemljišče, gre za okoli 909 kvadratnih metrov. Prepričan pa sem, da tega zemljišča ne bomo več potrebovali, vsaj ne za gradnjo nove knjižnice." Do zdaj je krška občina za pripravo projektov in urejanje dokumentacije za novo knjižnico porabila že skoraj 800 tisoč evrov. Kljub temu pa se še vedno ne ve, kje, kdaj in za koliko bo ta sploh zgrajena. Zdaj imajo namreč občinski svetniki poleg novogradnje, ki naj bi po prvih ocenah stala 5,7 milijona evrov, na voljo še tri druge alternative. Dodatnih 300 poleg obstoječih 1.200 kvadratnih metrov jim ponuja kapucinski samostan, v katerem že zdaj delujejo. Občina ima na voljo tudi prostore v Mercatorjevi stavbi na Vidmu, za katere je Mercator zahteval 347.000 evrov, občina pa mu je ponudila 185.000 evrov. Manj mogoča pa je selitev knjižnice v industrijsko halo Alufinala.

Goran Rovan, TV Slovenija

Zapleti pri gradnji krške knjižnice