Javni stanovanjski sklad ljubljanske mestne občine je v tem mesecu odprl svoj del soseske Novo Brdo, kjer je 174 občinskih najemnih stanovanj, v gradnji pa je še 498 stanovanj republiškega stanovanjskega sklada. Foto: BoBo
Javni stanovanjski sklad ljubljanske mestne občine je v tem mesecu odprl svoj del soseske Novo Brdo, kjer je 174 občinskih najemnih stanovanj, v gradnji pa je še 498 stanovanj republiškega stanovanjskega sklada. Foto: BoBo

Primanjkljaj je sicer še vedno velik. Javni stanovanjski občinski sklad ima trenutno okoli 4400 stanovanj, če bi jih imel še enkrat toliko, bi jih lahko takoj oddal upravičencem, pravi direktor sklada Sašo Rink.

Sklad v prihodnjih petih letih računa na 1512 novih najemnih stanovanj. Naslednje leto bo predvidoma dokončana soseska Rakova Jelša II, kjer bo v petih večstanovanjskih objektih 156 stanovanj. Na območju sta do leta 2024 predvideni še soseski Rakova Jelša I z 99 stanovanji in Rakova Jelša III s 30 stanovanji.

Sklad čaka na gradbeno dovoljenje za sosesko Jesihov štradon, ki bo stala na območju križišča Jurčkove ceste in Jesihovega štradona, v štirih objektih pa je predvidenih skupno 44 stanovanjskih enot. Gradbeno dovoljenje je po Rinkovih besedah že izdano za projekt gradnje stanovanj ob Šmartinski cesti, ki jih bo gradila družba Kostak, sklad pa bo v soseski kupil 88 stanovanj.
V fazi projektiranja sta soseska Litijska–Pesarska s 97 stanovanji in soseska v Zeleni jami, kjer bo 87 stanovanj sklada.

174 občinskih najemnih stanovanj v soseski Novo Brdo pripravljenih na vselitev

Na Povšetovi ulici predvidenih 361 stanovanj, ob Cesti dveh cesarjev dodatnih 200

Najobsežnejši projekt bo Mestni kare Povšetova, pri katerem je občina prek natečaja nedavno izbrala arhitekturno rešitev, in sicer arhitekturnega studia Gužič Trplan arhitekti. Na območju sedanjega zbirnega centra Voka Snage in na nekaterih sosednjih zemljiščih ob Povšetovi ulici je predviden mestni kare s 361 stanovanji in "urbani" zbirni center za odpadke.

Sklad ima v načrtu tudi gradnjo stanovanj ob Cesti dveh cesarjev, kjer bi lahko zgradili do 200 stanovanj. Terminski načrt sicer ni določen, ker je odvisen izvedbe protihrupne zaščite ob južni obvoznici in protipoplavnih ukrepov, kar je v pristojnosti države.

Sklad ima trenutno 4400 najemnih stanovanj, potrebe še enkrat višje

Dodatnih 350 stanovanj naj bi sklad do leta 2026 pridobil z nakupom na trgu.
Potrebe sklada, ki ima trenutno okoli 4400 najemnih stanovanj, so velike. "Stanovanjski primanjkljaj v prestolnici je resnično velik, tako da ocenjujemo, da če bi razpolagali s še enkrat toliko stanovanjskimi enotami, bi bile te praktično takoj oddane upravičencem," je dejal Rink.

Na razpisih za oddajo stanovanj, ki so objavljeni vsaki dve leti, naslednji bo septembra letos, lahko stanovanje oddajo okoli 10 odstotkom prijavljenih. "Izplen na tovrstnih razpisih je zelo žalosten in stanovanjske stiske posameznikov, parov in družin so zelo velike," pravi vodja sklada.

Rink: Brez dodatnih sredstev države ne bo šlo

Poudarja finančno podhranjenost stanovanjskih skladov. "Ponudniki na trgu javnih najemnih stanovanj smo v zelo težavnem položaju, saj je financiranje omejeno zgolj na lastna sredstva in sredstva lokalnih skupnosti," je kritičen do manka državnega financiranja stanovanjske politike. "Položaj je brez pomoči države skoraj brezizhoden," meni.

Novela stanovanjskega zakona gre naprej

Predlog novele stanovanjskega zakona predvideva zvišanje neprofitne najemnine, ki se ni uskladila od leta 2007, zaradi česar so morali skladi tudi prodajati stanovanja, da so finančno vzdržno poslovali. Ljubljanski sklad ima po Rinkovih besedah sicer to srečo, da občina zagotavlja dodatna sredstva, tako da sklad zaradi neusklajevanja neprofitne najemnine ni izgubljal stanovanjskega fonda. Verjame, da bo s spremembo zakona in usklajevanjem neprofitne najemnine položaj za sklade nekoliko boljši, a pravi, da brez dodatnih sredstev ni pričakovati, da bi se število javnih najemnih stanovanj bistveno povečalo.

Možnost višjega zadolževanja stanovanjskih skladov, kar prav tako predvideva novela stanovanjskega zakona, bo pripomogla, da bodo na srednji rok nekoliko lažje dihali, a višja meja zadolževanja ne pomeni sredstev, ki bi na dolgi rok zagotavljala več gradenj, "kajti ob polni zadolženosti bomo spet v enakem položaju kot zdaj", meni Rink.