Pogled na trg. Foto: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Pogled na trg. Foto: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Ljubljanski podjetnik Jože Anderlič je popolnoma opustil velikopotezne načrte, ki jih je imel z Muzejskim trgom v Kopru. Zaradi zapletov s projekti je vložil odškodninsko tožbo proti Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zgodba se bo na sodišču začela razpletati aprila.

Namesto šole naj bi zgradili stanovanja in garažno hišo
Leta 2008 so po izgradnji nove osnovne šole Koper porušili stavbo osnovne šole Janka Premrla - Vojka. Mestna občina Koper je sklenila na njenem mestu in na bližnjem parkirnem prostoru zgraditi stanovanjski objekt in garažno hišo. Izpeljala je javni razpis za podelitev stavbne pravice za 50 let podjetju, ki bi načrte uresničilo. Na razpisu so izbrali podjetje Mons, ki je za stavbno pravico ponudilo štiri milijone evrov. Mons je hčerinsko podjetje Kranjske investicijske družbe, katere lastnik je Jože Anderlič. Občinsko vodstvo je takrat razložilo, da je k projektu pritegnilo zasebni kapital, zato, da bi lahko projekt uresničili čimprej. Po prvotnih napovedih bi morala biti gradnja končana junija 2010.

Bogato arheološko najdišče
Napovedi hitre gradnje so se izkazale za neuresničljive takoj, ko so delavci odstranili plast asfalta, ki je prekrivala parkirišče. Glede na dolgo zgodovino naseljenosti koprskega mestnega jedra ni bilo nobeno presenečenje, da so naleteli na zidove. V dela je posegel Zavod za varstvo kulturne dediščine. V naslednjih mesecih so arheologi odkrili marsikaj. Piranska enota ZVKDS je konec leta 2008 v poročilu zapisala:

"Poleg ostankov poselitve iz pozne antike so bile registrirane in dokumentirane vse spremembe v poselitveni sliki tega prostora od srednjega veka do današnjih dni. Z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji, ki so v teku, se tako arheologi poleg dokumentiranja poznoantične kulturne plasti spopadajo z gradbenimi ostanki dominikanskega samostana in cerkve (13.-17. stol.), srednjeveškimi skeletnimi grobovi, dobro ohranjenimi temelji avstro-ogrske kaznilnice, zgrajene po letu 1820, ko je bil samostan razen cerkve sv. Dominika skoraj v celoti porušen ter tudi s temelji stavbe leta 1957 zgrajene in 2008 porušene Osnovne šole Janka Premrla Vojka. Med pomembnejšimi dosedanjimi odkritji so ostanki apside nekdanje cerkve ter poznoantičnih lesenih objektov, jam, kurišč. Poleg odkritih temeljev kaznilnice je jasno viden potek njene fekalne kanalizacije ter kanalov za kapnico, ki so se stekali v kamnito krožno tunelsko cisterno z okoli 300 m3 prostornine. Slednja je obdajala vodnjak, ki sega 11 m globoko do morske gladine; ob strani ima ohranjeno tudi veliko membransko črpalko. Od pričakovanih skeletnih grobov je bilo doslej na celotnem Muzejskem trgu odkritih preko 100; njihova datacija sega od 14. do 18. stol., pripadajo pa najverjetneje redovnikom in morda tudi redovnicam; nekaj grobov je otroških. Grobovi so močno uničeni z mlajšimi gradbenimi posegi. Njihova lega je za razliko od pričakovane V-Z tudi drugačna; pokojniki so bili položeni v krste od katerih so se v glavnem ohranili samo železni žeblji. V nekaterih od grobov so bile odkrite pasne spone, verižice, svetinjice in gumbi."

O tem, ali so izkopanine tako pomembne, da morajo ostati na kraju najdbe, so se strokovnjaki prerekali.

Na občini ne pojasnjujejo namenov
V letu 2011 je podjetje Mons dobilo dovoljenje za nadzorovano odstranitev izkopanin, a je bilo to že v času finančne krize. Po odhodu arheologov se tako gradbeni delavci niso vrnili na trg. Občina na vprašanje, zakaj pogodbe z Anderličem zaradi neaktivnosti preprosto ne prekine, ne odgovarja.

Koprčani in obiskovalci do razritega in zapuščenega gradbišča na Muzejskem trgu niso ravnodušni:
"To ni nič. Je razmetano, grdo za mesto, za turiste, za videt. To stoji, je zaraščeno...", "Ni lepo. Res izgleda grdo. Če so pač dobili arheološke izkopanine, naj izkopljejo tisto ven, ampak potem naj pustijo in nekaj naredijo iz tega, pa tudi če posejejo travo.", "Lahko bi naredili vsaj parkirišča." "Že nekaj let to gledam, čeprav nisem Koprčan. Veliko hodim tod okoli in to, odkrito povedano, me čudi, da je toliko časa tukaj," pravijo.

Na koprsko občino in podjetnika Jožeta Anderliča smo naslovili več vprašanj. A ostali brez odgovorov. Zanimalo nas je, kakšno pogodbo sta Popovič in Anderlič sploh sklenila, če je očitno, da občina nima manevrskega prostora presekati gordijski vozel in pogodbo o 50 letni stavbni pravici zaradi očitne neaktivnosti prekiniti.

Koprčani se namreč sprašujejo, ali bodo takšno stanje sredi mesta gledali še prihodnjega pol stoletja: "Seveda nas moti. Predvsem to, da toliko let nihče ničesar ne naredi. Nihče se ne poglobi, zakaj se ničesar ne naredi. Zakaj tako stoji? Zakaj pa se je sploh tako mudilo to razkopati?"

Na sodišču se bo v aprilu začela razpletati odškodninska tožba, ki jo je Anderlič vložil proti zavodu za varstvo kulturne dediščine in direktorici Jelki Pirkovič. Toži jo za milijon 400 tisoč evrov, ker naj bi z zahtevami glede ohranitve najdene najdbe na trgu njegovemu podjetju povzročila škodo. Na zavodu menijo, da želi Anderlič s tem izvajati pritisk, zato epiloga po njihovem mnenju ne bo v nekaj letih.