Prebivalci zahoda Goričkega še vedno nimajo pitne vode.  Foto: EPA
Prebivalci zahoda Goričkega še vedno nimajo pitne vode. Foto: EPA

Razočarani župani od države zato zahtevajo enotno usklajevanje evropskih projektov, odgovornost vpletenih za zavlačevanje postopkov in prednostno obravnavo pripravljenih kohezijskih projektov. Župani so k ukrepanju pozvali pomurske poslance, zahtevajo pa tudi pisna zagotovila pristojnih, da bodo na državni ravni upoštevali roke in projekt izpeljali. Ob tem so še povedali, da so svoj del obveznosti za uspešno in pravočasno uresničitev projekta občine opravile, zato pričakujejo ustrezen odziv pristojnih organov in ustanov, nanje pa tudi prelagajo izključno odgovornost za morebiten neuspeh projekta.

V sistemu so občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Tišina in Šalovci.

Vodovod sistema B je namreč 17. decembra kot pripravljavec projekta od agencije za okolje (Arso) dobil sklep, da je za gradnjo druge etape vodovoda sistema B potrebna presoja vplivov na okolje, čeprav so občine že januarja lani na Arsu sprožile postopek za predhodno presojo vplivov na okolje, ga potem pojasnjevale in dopolnjevale z vsemi pristojnimi.

Skupaj so vsi udeleženci postopka tudi jasno izoblikovali pogoje in omejitve, ki bi jih morali upoštevati investitor in izvajalci, vse to pa je pripravljavec razpisne dokumentacije tudi vključil v razpis za oddajo del, so danes v Rogašovcih pojasnili župani.

Edvard Mihalič, župan občine Rogašovci, ki predseduje občinam sistema B, ob tem pravi: "Ministrstvo za okolje in prostor skrbi za biotsko raznovrstnost na območju Nature 2000 in Krajinskega parka Goričko, skrbi torej za živali in rastline. In kdo naj skrbi za ljudi, ki tu živijo, da se ne bodo odseljevali in da bodo lahko uporabljali zdravo pitno vodo? Odgovor je država in občine, ampak ta ista država nam prek svojih organov meče polena pod noge."

Kot je pojasnil, je pet organov od šestih – direkcija za vode, zavod za varstvo narave, zavod za gozdove, zavod za varstvo kulturne dediščine, zavod za ribištvo in kmetijsko ministrstvo – zapisalo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, le zavod za varstvo narave soglasja ni dal, se je pa strinjal, da je gradnja mogoča pod pogoji, ki so jih določili. "V prvi etapi gradnje vodovoda presoja vplivov na okolje ni bila potrebna, prav tako ne pri veliko večji gradnji ljubljanske kanalizacije, vredne 124 milijonov evrov, kjer gre za umazano vodo, ki teče čez vodonosnike Ljubljanskega barja. Tukaj pa gre za čisto vodo, ki bo tekla ob prometnicah in po jarkih, projekt pa je vreden 33 milijonov evrov. Gre za nepotrebno papiriado, ki po našem mnenju ni potrebna, namesto da bi ljudem pomagali priti do pitne vode, kot je zapisano v ustavi," je poudaril Mihalič.

Na zahodu Goričkega še vedno brez pitne vode
Nekateri od županov so prepričani, da gre za načrtno nagajanje na ravni države in da v tem mandatu ljudje na zahodu Goričkega, kjer še vedno nimajo pitne vode, te ne bodo dočakali.
Župan občine Tišina Franc Horvat trdi, da projekt zavirajo dvojna merila, pri čemer, kot je dejal, Slovenija nima jasno opredeljenih pogojev. Cankovski župan Danilo Kacijan je prepričan, da je denar za gradnjo v oblakih, zato je omenil tudi možnost nepokorščine, podobno župan Kuzme Jožef Škalič.

Po besedah direktorja Vodovoda sistema B Daniela Kalamarja so pripravili 6.000 strani obsežno dokumentacijo, za začetek projekta pa je vse pripravljeno. Vloga za pridobitev sredstev za dokončanje gradnje pomurskega vodovoda je bila na ministrstvo oddana 12. decembra, imajo gradbeno dovoljenje, že januarja bo objavljen razpis za izbiro izvajalcev gradnje, nadzora in obveščanja pri projektu.

"V omenjenih pogovorih med vsemi udeleženci postopkov so se jasno izoblikovali pogoji in omejitve, ki bi jih investitor in izvajalci morali pri gradnji upoštevati, in vse je pripravljavec razpisne dokumentacije tudi vključil v razpis za oddajo del. Po teh usklajevanjih in pisnih dokumentih, ki so jih dajalci soglasij na koncu izdali, presoja vplivov na okolje ne bi bila več potrebna," je povedal Kalamar.

V postopku presoje pa bodo zdaj še enkrat presojali in pridobivali mnenje prav o pogojih, ki so jih dajalci soglasij že izoblikovali. Občine zato tudi javno sprašujejo, ali je res moralo miniti celo leto in so šele potem na Arsu ugotovili, da je študija potrebna, in ali res lahko v tej državi vsaka služba, resor oziroma celo ministrstvo dela po svoje in deluje proti skupnim interesom države.

Težave z vodovodom na Goričkem