AATanja Bolte. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
AATanja Bolte. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Generalna direktorica direktorata za okolje Tanje Bolte je pojasnila, da so se na sestanku srečali s petimi župani najbolj prizadetih občin, tam so bili tudi predstavniki agencije za okolje, NIJZ-ja in kmetijsko-gozdarske zbornice, vsem skupaj so predstavili analize mulja kot odpadka in možnosti, kam ga odpeljati.

Kot je pojasnila Bolte, so na različnih lokacijah po Koroškem vzeli sedem reprezentativnih vzorcev, v katere je združenih več vzorčnih mest. Analiza je pokazala, da je na dveh mestih odpadek nevaren, na dveh je odpadek nenevaren, drugje pa inerten – gre za odpadke, ki se ločujejo, a ne vplivajo na okolje in zdravje ljudi, in ki kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, je pojasnila. Nenevarne odpadke je mogoče odlagati na odlagališča, z nevarnimi odpadki pa je treba ravnati previdno, saj imajo nevarne lastnosti ter vplivajo na okolje in zdravje ljudi.

Nevarni so odpadki pri gostišču Krivograd na Prevaljah in pri Kriket klubu v Mežici.

Odpadki so neaktivni na naslednjih lokacijah: Prevalje (pri Petrolu), v Mušeniku v Črni na Koroškem ter na lokacijah Dobja vas in Malgajev spomenik v občini Ravne na Koroškem.

Nenevarni pa so vzorci, ki so jih odvzeli v Šentjanžu pri Dravogradu in na lokaciji Breg (Črna na Koroškem), je naštela Bolte.

Poudarila je, da tokratna analiza ni podobna prejšnji, pri kateri so pristojni potrdili vsebnost težkih kovin v tleh, saj imajo tla oz. mulj, ki ga je analizirala Agencija za okolje, povsem druge vrednosti, saj zemljina načeloma ostaja na enem mestu, se ne premešča oz. prevaža drugam. Tudi pri odlaganju omenjenih odpadkov je cilj poiskati lokacije na obstoječem območju, ne pa jih prevažati v druge dele države, je razložila Bolte.

Za nevarne odpadke primerno le odlagališče Taba v Mežici

Približno 25.000 kubičnih metrov mulja je nevarnega in ga je kot takega treba odložiti na odlagališča za nevarne odpadke. Edino tako odlagališče na tem območju, ki je primerno urejeno, je Tab Mežica, je pojasnila Bolte in dodala, da potekajo pogovori s Tabom, ali je to – glede na količino – sploh mogoče izvesti.

Inertne odpadke lahko uporabijo za gradnjo infrastrukturnih objektov, je nadaljevala in dodala, da bi lahko Direkcija RS za vode porabila okoli 60.000 kubičnih metrov materiala za gradnjo zadrževalnikov in drugo sanacijo vodotokov, čakajo pa še odgovor direkcije za ceste, ali je ta material ob primerni preplastitvi primeren tudi za gradnjo cest. "Pričakujemo, da lahko inerten material uporabimo za te namene," je razložila.

Novinarska konferenca direktorata za okolje o najnovejši analizi mulja na poplavljenih območjih

Inertne odpadke bi lahko začasno deponirali na Otiškem Vrhu, nato pa jih porabili za gradnjo infrastrukture

Da bi zaščitili prebivalce pred prašenjem in material začasno umaknili, so iskali potencialno lokacijo, kjer bi lahko ta mulj deponirali za največ tri leta. Edina primerna lokacija je po njenih podatkih območje na Otiškem Vrhu, ki je v lasti Vodnogospodarskega podjetja Ptuj, s katerim so že stekli pogovori. Na tem območju namreč ni nobenih podzemnih voda, nobenih vodovarstvenih območij in nobenih drugih omejitev, kot je Natura 2000 ali kaj podobnega, je razložila in dodala, da je pomembno tudi, da so tla na območju primerna za odlaganje tovrstnega materiala, kar je preveril tudi Geološki zavod.

Nenevarne odpadke bi lahko odložili na odlagališču Zmes, ki je v upravljanju različnih občin in leži na Prevaljah.

Če se bodo župani vpletenih občin strinjali z načrtom, bodo pripravili pogodbe, opredelili tako cene odlaganja kot prevozov, nato pa bodo začeli sestavljati terminski načrt prevozov, je razložila. Najprej bodo odvažali nevaren material, "ki ga je treba z območja umakniti čim hitreje", nato pa še preostali dve vrsti odpadkov, je poudarila. "Odpadki morajo biti primerno odloženi, želimo jih spraviti z mest, ki niso primerna, na odlagališča, ki so za to primerna, za ograjo, da se nihče ne more te zemljine dotikati, je jesti ... Predvsem želimo to prašenje, ki je zdaj v Mežiški dolini, čim prej odstraniti," je dejala.

Možnost bi bila sicer tudi sežig, ampak cena sežiga je okoli 600 evrov na tono, je razložila in dodala, da so tudi župani izrazili željo, da bi se ta material odpeljal z območja, ampak to ni preveč realna možnost, poleg tega pa je to material, ki izvira s tega območja, "ne pa z Marsa", tako da so potem z župani dosegli dogovor, da iščejo rešitev v okviru omenjenih treh možnosti.

Onesnaženi mulj so v Dravogradu in na Prevaljah deponirali na začasne lokacije, veliko ga je še vedno na travnikih. Kot je pojasnila Bolte, ocenjujejo, da gre za okoli 160 tisoč kubičnih metrov materiala, od tega okoli 125 tisoč kubičnih metrov nenevarnega. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Onesnaženi mulj so v Dravogradu in na Prevaljah deponirali na začasne lokacije, veliko ga je še vedno na travnikih. Kot je pojasnila Bolte, ocenjujejo, da gre za okoli 160 tisoč kubičnih metrov materiala, od tega okoli 125 tisoč kubičnih metrov nenevarnega. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Župani: Odprtih je še veliko vprašanj

Župan Dravograda Anton Preksavec je dejal, da sam kot laik težko razume, da je bil mulj, ki ga je naplavilo v občino Dravograd, po prvih analizah kontaminiran s presežnimi vrednostmi težkih kovin, zdaj po nekem drugem merilu, ki določa odpadke, pa prepoznan kot nenevaren odpadek, ki naj bi se odlagal na odlagališču Zmes v občini Prevalje.

Hkrati je poudaril mulj kot t. i. inertni odpadek, ki naj bi bil, kot je dejal, še manj kontaminiran kot prej omenjeni nenevarni odpadek in se ob mešanju z gramozom lahko uporablja pri gradnji cest in podobnih projektih. Po državnih načrtih bi ga začasno deponirali v Otiškem Vrhu v dravograjski občini.

"S tem se ne morem strinjati, ker sta Otiški Vrh in Šentjanž že zdaj degradirano okolje. Tam je skoncentrirana vsa industrija občine, tam je tudi asfaltna baza, ki je povzročila veliko hrupa med okoliškimi prebivalci in zaradi katere še obstaja tudi civilna iniciativa," je spomnil. Zato predlaga, da se ta inertni odpadek hrani v vsaki občini, kjer ga je naplavilo, in naj ga vsaka občina vgradi v projekte, ki jih izvaja, ne pa da ga vozijo v Otiški Vrh, tam mešajo z gramozom in ga potem vozijo nazaj.

"Za nas je pomembno, da mulj čim prej in s čim manj prašenja odpeljejo tja, kamor so si zastavili," pa je poudaril župan Prevalj Matic Tasič, ki je poudaril, da v občini nimajo odlagališča nevarnih odpadkov. Glede odlaganja mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, na odlagališče Zmes v prevaljski občini, pa je ocenil, da bo treba za mnenje vprašati tudi občane Prevalj.

Odlagališče Zmes upravlja koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod. Direktor centra Ivan Plevnik je pojasnil, da so prvi pogovori o odlaganju nenevarnega odpadka že stekli, da pa so čisto na začetku pogovorov. Na odlagališče Zmes lahko po njegovih besedah postopno sprejmejo nekaj mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, a o količinah še ne more govoriti.

Medtem pa županja Črne na Koroškem Romana Lesjak še ni želela komentirati možnosti, ki jo je omenila Tanja Bolte, da bi na območje odlagališča podjetja TAB Mežica v Žerjavu odlagali mulj, ki je opredeljen kot nevaren odpadek.

"Počakali bomo na sestanek z ministrstvom, podjetjem TAB in krajevno skupnostjo Žerjav, da se skupno pogovorimo o tem," je dejala Lesjak in poudarila, da želi pridobiti tudi mnenje krajevne skupnosti Žerjav, ker je že sicer to območje degradirano, prav tako ne ve, ali odlagališče v Žerjavu "to sploh prenese".

V TAB-u, kjer prav tako menijo, da je najti širši konsenz vseh deležnikov, so potrdili, da jih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kontaktiralo v zvezi z možnostjo, da bi na njihovi lokaciji odložili nevarne odpadke. Ker gre za okrog 25.000 kubičnih metrov nevarnega materiala, te možnosti nimajo, saj nimajo takšnih zmogljivosti, so pojasnili. Bodo pa proučili možnosti razširitve odlagališča, koliko materiala bi lahko sprejeli in odgovore stroke, ali je ta odpadek tam sploh možno odložiti.

Nova analiza mulja
Za nevaren mulj le eno primerno odlagališče