Sorodna novica Kraševci niso najbolj navdušeni nad vetrnicami

Potem ko je zasebni vlagatelj minuli teden z načrtom seznanil krajane Senožeč, ga je pred nekaj dnevi predstavil še v Sežani. In tudi tam so jasno povedali, da vetrnic ne želijo. Opozorili so, da strateški načrt razvoja Krasa ne dovoljuje velikih posegov v naravo, saj bi ti razvrednotili pokrajino. Kako je živeti ob vetrnici, pa najbolje ve gospa, ki ima hišo zraven elektrarne.

Barbara Marinšek živi z vetrnico že 13 let. Postavili so jo le 800 metrov od njene hiše.
Sprva ni bila proti: "Verjeli smo lepim besedam investitorja in vsem tistim, ki so nam to predstavili. Nismo se pa nič izobrazili pred tem," je dejala Marinškova.

Podjetje AAE Gamit bi zdaj zraven postavilo še 27 vetrnic. So družbeniki slovensko-avstrijske skupine, ki ima z gradnjo vetrnic veliko izkušenj. Predstavnik AAE Gamita Janez Tratnik je navedel, da je za njih družbena sprejemljivost v lokalnem okolju "bistvenega pomena".

Sorodna novica Dodatnim vetrnicam na Griškem polju domačini niso naklonjeni

A to bo težko doseči, saj prostorski načrt Sežane takih gradenj ne predvideva, kot tudi ne načrt za razvoj Krasa. "Večji posegi, kot so na primer vetrne in sončne elektrarne, na območju Krasa niso sprejemljivi, ker bi to pomenilo, da gre za razvrednotenje krajine," je povedal sežanski župan David Škrabar.

Vetrnice so v tujini od naselij bolj oddaljene, pravi Marinškova in kot primer navede Dunaj. "Vemo, videli smo, da je tam pokrajina zelo ravna. In tudi priporočena razdalja je od pet do desetkratna od višine vetrnice same."

Investitor to zanika. "V večini zveznih dežel v Nemčiji je razdalja med 400 in 1100 metri, v Avstriji recimo med 800 in 1200 metri, medtem ko je na Danskem in v Belgiji ta razdalja štirikratnik višine vetrnice," je odvrnil Tratnik.

A ta investitor ni edini, ki načrtuje vetrnice na tem območju. Podjetje Amicus jih namerava postaviti še 25.