avijo oni, djurdjevdan. V katoliškem svetu je to 23. april, v pravoslavnem pa 14 dni pozneje, torej 6. maj.

V državah Balkana je jurjevo poleg kresne noči eden najpomembnejših tradicionalnih letnih praznikov. Po vsem slovanskem svetu naj bi se na jurjevo simbolično odprla narava, torej pridejo na dan tudi kače, ki jih čez zimo ni bilo. Krščanski svetnik sv. Jurij po legendi v tem času ubije zmaja ali prav kačo. Gre torej za staroslovanski praznik, ki pa so ga po pripovedovanju poglavarja romskega naselja Kamenci Ludvika Levačiča tudi Romi na Slovenskem že zdavnaj vzeli za svojega.

Romsko jurjevo se začenja z umivanjem v hladni vodi, v kateri je tudi spomladansko cvetje, ki simbolizira novo življenje in čistost. Potem se vsa vas odpravi na pot, kajti Romi so večni popotniki. Tokrat so se s konjsko vprego – čergo – zapeljali do sosednjih Odrancev k tamkajšnjemu potoku Črnec. Vanj so najprej poglavar naselja, potem pa tudi vsi drugi spustili lučke življenja in pomladno cvetje. "Nekoč smo uporabljali to vodo," pravi Levačič "in se v njej umivali. Rože smo dali v potok, da tudi mi ponovno zaživimo. Kajti cigani smo čez zimo v zaprtih prostorih, spomladi pa smo zunaj. Tako kot se roža spomladi odpre, se tudi mi odpiramo in potujemo. Lučke pa smo dali v potok zato, da nam pokažejo pot, kot nam jo kažejo sonce, luna ali zvezde."

Prvi romski par je prišel v Kamence pred približno šestimi desetletji. Ivan Markoja, sedanji župan Odrancev, kjer je prireditev potekala, se spomni, da sta podobnih let tudi njegova starša. "Le da nas je danes Markojevih 24, Romov pa 140. Že na prvi pogled je jasno, koliko bolj so produktivni od nas."

Kot načrtujejo pri romskem društvu Romano pejtaušago in kulturno-etnološkem centru Odranci, naj bi Ederlezi – romski pozdrav pomladi postala tradicionalna etnološko turistična prireditev.

Bojan Peček, TV Slovenija
Foto: Jože Grgurič